obsedeni partner z seksom

[Sinuska]

ok, imamo zavedanje.
postavi se zase.
dobiš lahko VSE, KAR HOČEŠ. 

p.s.: tudi ti imaš nekaj od tega odnosa.  rabiš, da te nekdo ponižuje?

[maca68]

O, groza pa menda ja ne.

[Sinuska]

 
jaz sem to rabila 9 let. nič hudega ni to. pač toliko časa vztrajamo v nekem dreku, dokler ga ne prerastemo. in ti si na dobri poti, zdaj se nekako osvobajaš. zavedaš. 

[Yang]

Sovražim ga iz dneva dan bolj. Ko prihaja v mojo bližino se začnem že kar trest. 

Na zunaj krasen. Lahko bi rekla, da se krasno razumeva,  vendar njegova potreba po seksu mene ubija. On pa tega noče razumet.

Krasen? Krasno se razumeta, čeprav te noče razumet?

Zanimivo, da pišeš kako je njegov odnos do tebe šel že tako daleč, da ga sovražiš iz dneva v dan bolj...
...a obenem omeniš, da se krasno razumeta, pa da je krasen "na zunaj" in da za tiste, ki vaju poznajo, sta krasen par, ki se zna zabavat in družit in potem še sama praviš da "lahko rečeš", da se lepo razumeta.

Podobno kot na zunaj vidva izpadeta krasen par, tudi ti tukaj "na zunaj" izpadeš, da "še sama ne veš" in si vsa "zmedena" in "začudena" nad tem, da pa on vendarle ni "krasen":

Pa saj vam pravim, da ne razumem najine veze. Čisto sem že zmedena. Morda preveč popustljiva pri določenih opravkih. Ne vem več.

V resnici pa se izogibaš resnici pogledat v oči, in te je kar "groza" resnice:

O, groza pa menda ja ne.

Poskusi bit jasna, direktna, odločna in se nehaj "delati neumno", zmedeno, naivno ipd., da ti kao ni jasno pri čem si, ker v resnici ti je še kako hudo dobro jasno, če ga iz dneva v dan bolj sovražiš!

Povej raje česa te je tako strah, da ne narediš, kar čutiš da je prav: da ga pustiš (ker te posiljuje!) - torej, zakaj ga ne zmoreš pustiti?

[Pain]

Pusti ga pa naj si najde fuk frendico.

Ostali pa so ti tako ali tako super vse napisali. Komu se vendar zveza ne bi gravžala po vsem tem, če temu sploh lahko rečemo zveza.

Verjetno pa ga noče zapustiti, ker ji materinski hormoni preveč delujejo. Verjetno podzavestno sanjari po tem, da bi ga spremenila, to je tisto, kar jo pravzaprav drži noter v zvezi.

[Aslan]

Maca vsak potrebuje SVOJ čas in SVOJ uvid situacije.
Lahko bi drugi spregledali takoj, nekdo nikoli...TI pa boš, ko bo prišel tvoj čas.

Vedno je laže bit pameten za drugega kot zase.

Sami tukaj podamo EN VIDIK - ko pišemo smo v stiski...vidimo stvari zelo črno-ble.
Vsakdanje življenje pa je splet okoliščin, dogajanj, polno odtenkov in nians.
Nekoga lahko ljubimo...zaradi določenih stvari,
hkrati pa nas na njemu nekaj moti in moti, uničuje...

Pride čas...ko se odločimo za spremembo.
Ponavadi šele takrat, ko smo pretrpeli veliko, požrli veliko...oprostili veliko...
In ko smo KONČNO dojeli, da se drugi spremenili ne bodo.
Takrat smo na točki, ko se zavemo KAJ MI ŽELIMO OD PARTNERSTVA.
In začnemo temu slediti.

Premnogokrat gledamo partnerje skozi rožnata očala in ne uvidimo realne slike.
Motijo nas stvari, ampak ne upamo si nič ukreniti. ČAKAMO ČUDEŽ...
Čudeža ne bo. Itak da ne.

Je pa res da vsak SAM ZASE s svojimi težavami preživlja lekcije svojega življenja.
Zato ni univerzalnih receptov kaj narediti, kako se vesti....
Vsak posameznik skozi sebe, svoje občuke, zmage, poraze se uči živeti in se uči najti svoj notranji mir, srečo.

[harlekina]

moje mnenje- spokaj kufre, svoje ali njegove.

Lp,
H

[Pain]

Hja, tole je racionalen pogled, s čustvenega vidika pa je gotovo zelo težje in verjetno bo še trajalo, nažalost. Pač čustva so bila vedno močnejša od razuma, saj če bi si ljudje partnerja izbirali z glavo, potem bi bilo tovrstnih jamranj veliko manj.

[maca68]

Hvala vsem za odgovore.

[lilimili]

Maca te čisto razumem. Sama imam partnerja, ki je podoben tvojemu, a ne v tako hudi obliki, ker ko jz rečem naj da mir, je potem mir. Vem, da se zavedaš, da to ni ok, ampak enostavno nočeš nič ukrepat, ker drugače lahko imata tudi lepe dneve, ko je tudi sovraštvo do njega pozabljeno in se spet spomniš, kako si ga včasih ljubila. To je začaran krog, iz katerega moraš čimprej, da se ne uničiš. Vem, da te je strah samote, ker ljudje rabimo nekoga ob sebi, a se da dneve preživljati na čudovit način tudi če si sama. Od začetka je res zelo, zelo težko, a ko najdeš stvari, ki te notranje izpolnjujejo, je čisto znosno.
Pojdi naprej, najdi nekoga, ki bo spoštoval tebe in tvoje telo. Ne popuščaj mu da bo potem mir, ker se ti bo sex tako zagabil, da ne boš hotela nikoli več sexsat. Jaz tu ne vidim druge rešitve, ker tudi, če se boš jezila, pogovarjala itd ne bo nič pomagalo. On bo na koncu še zmeraj hotel sex.
Pa napiši še kaj, meni vedno pomaga.

[maca68]

lilimini hvala ti za tako spodbudne besede. Mi je kar lažje, da je še nekdo s podobnimi težavami, kot jih imam jaz in ti tudi zna povedati in svetovati. 
Zadnje čase kar veliko delava na tem, da bi ujela skupni kontakt. Ampak je zelo trmast kar se tega tiče. On ima prav in pika. Sex je nekaj lepega in pika (tudi jaz se zavedam, da je nekaj lepega,  če ni preveč vsiljen).
Primer: Sinoči sem že spala ko je prišel v posteljo,  me je začel rahlo otipavati, da sem se zbudila,  vendar sem mu rekla, da mi ni do sexa,  nekaj časa je še vstrajal nato je nehal. Zjutraj se je zbudil predčasno in spet me je zbudil, da bi. Adijo pamet,  če ne dobi  zvečer pa zjutraj. Nisem mu hotela dati iz principa. Zelo me utruja vse skupaj.

[Aslan]

Jest mislim, da si se lepo postavila zase.
Spolnost je igr adveh, oba dajet ain dobivata in če je to "dala njemu da bo mir" je to zloraba tvojega telesa. Kar se ti lahko, čez daljši čas, začne poznat v obliki depresije, anksioznosti..

V takih trenutkih mu predlagaj "ročna dela" in domišljijo...


Še ena šala (zlobna): mal AD-ja mu zmešaj v hrano...pa ne bo več imel tolko želje po spolnosti...

[maca68]

Kakšen AD je to?
Konec koncu če mu beseda ne bo zalegla, je brez veze vstrajat pri njemu. Se še odločam. 

[Arwen]

  Maca, ponavadi tistim, ki jedo antidepresive, želja po spolnosti upade

[martinca]

Maca, ti nisi za zdravljenje, niti ni on in nikar iti na antidepresiv iz skupine SSRI (cipralex, cipramil, paroxat) da se ne boš popolnoma ohladila in je posilstvo na dnevnem mestu tu, saj tebe tvoj ded čisto nič ne ceni. Se noče niti pogovarjat in niti nič.
Če pa bi ga njemu dala, pa glede na tak blazen nagon se mu lahko spolna aktivnost samo podaljša, orgazma pa ni. In bo postal še bolj zmešan, kaj bi zdaj naredil, da bi mu še čimbolj pasalo. Tega pa nočeš.

Vidva sta samo nezdružljiva, te fizične potrebe in razlike se ne da zelo uspešno premostiti, razen če bi imel ta tip več žensk za tisto. To je odvisno tud od prirojenega števila posutih živčnih končičev po telesu, tako kot 1 /3 žensk baje nima oživčene vagine in jim ne pomeni veliko, tako pa imajo ene bolj in eni moški bolj ali manj in to je vse življenje, to se ne spremeni nikoli, zato se loči, odidi.

Mene je samo strah zate, da te bo ustrahoval in zlorabljal in preprečeval stike in vse ostalo. To se je namreč zgodilo moji znanki, ki je 20 let preživela v spolnem suženjstvu. Trpela je nasilje in nikomur mogla povedati, ker je bil on cenjeni zdravnik in če pa je povedala, pa so se ji vsi norčevali iz nje, na račun seksa pač, nazadnje je svoj pekel skrivala in skrivala in je bil njen najhujši strah ta, da bi kdo to izvedel, kakšen je in ga je od strahu branila.
In tudi pri njej se je prav tako začelo tako ko pri tebi tako vsiljivo in navidezno zgolj moteče, ampak to skriva v sebi zlo in to se bo samo poslabšalo in prešlo v nasilje : to je edini možni rezultat glede na to, da se tip s tabo o ničemer ne pogovarja.

Dokler še tvoja volja in vsaka samozavest (glede na to, da ji jo z očitki in žalitvami jemlje) ni povsem oslabljena, pojdi takoj stran in samo odgovori, da on točno ve, zakaj in ne razčiščuj ničesar in da ne boš slučajno palila na kakšne solze , rože ali prstan - ON NI ZATE !

Kako bolano si ti sploh srečno zvezo predstavljaš, če imaš partnerja samo za to, da SKUPAJ USTREZATA OKOLICI IN VAJU POHVALIJO,ČEŠ DA SE RAZUMETA, ko pa te doma nič ne spoštuje, ampak te ima samo za to,da s tabo hodi okrog in se PRED OKOLJEM dokazuje kot uspešen, srečen moški, ker bi brez ženske imel status ubogega samca, tako pa se s tabo povzdiguje in ga imajo vsi za pravega moškega   

[sjm]

lepo pozdravljeni,
moram povedati,da imam zelo podobne težave glede partnerja in sexa. skupaj sva že 10 let in imava tudi sinka. vmes sva šla tudi narazen in imela sem drugega partnerja ki pa je bil pravo nasprotje. njemu sploh ni bilo do sexa in ne boste verjeli - zopet mi ni bilo prav, saj sem se ob njem počutila nezaželjeno in zelo neženstveno. zalotila sem se tudi pri mislih, kako bi bilo fino če bi me kdaj zagrabil za rit
tega še sama nisem mogla verjeti.

glede na to, da sva bila z sedanjim partnerjem narazen več let, sva potem nekako ponovno prišla skupaj, saj sva bila čustveno vedno zelo navezana, vedno sem lahko računala nanj, samo ta prekleti sex nama je delal težave. ker sem ga močno ljubila in ga seveda nisem želela izgubiti, sem mu tudi večkrat "dala" samo da je bil mir in da nebi šel k drugi. no sedaj pa poglejmo iz te perspektive - kdo je sedaj tu kriv - SAMA!!!! človek se mora vedno sam postaviti za sebe in sam poiskati svojo srečo. vsaka odvisnost te vodi v nesrečo, in tu je žal tudi tako. vsak prinese v partnerski odnos neko bolečino iz otroštva in pričakuje, da bo partner to bolečino rešil. ne, ne bo je. pri meni se je to najbolj kazalo, ker sem kot otrok zelo pogrešala očeta, ki je bil zaradi službe veliko odsoten zato sem se tudi tako zelo "obesila" na partnerja. vse skupaj je bilo potem nekako tako - z njim nesrečna, brez njega še bolj.

jaz sem se tudi bojevala z depresijo in OKM. imela sem vsiljivke - kaj pa če sem lezbijka??? groza. izogibala sem se žensk, vseskozi sem se preverjala ...... bilo je noro. vse kar je bilo v zvezi s spolnostjo mi je bilo grozno.

pri nama še vedno ni vse rožnato ampak se mi zdi, da gredo stvari na bolje. partner se pri sexu zelo potrudi, da bi tudi jaz uživala, prav tako me je začel tudi crkljati in stiskati seveda pa sva potrebovala kar nekaj let, da je on to razumel. moški prihajajo pač iz votline (kdor je gledal monokomedijo jamski človek mu je lahko marsikaj jasno - taki pač smo )

zato mogoče malo optimizma ...... ni še vse izgubljeno, je pa res, da je potrebno zelo veliko truda in volje

vse dobro ...

[martinca]

Jaz pa bi mnenje popravila. Sem še bila pod vplivom cipralexa takrat septembra in ko sem na AD, "imam  vse prav", saj mi sproža maničnost.  Res ne vem, kako sem lahko tako suvereno presojala, da ' Maca ni za zdravljenje'.  Ne vem, če je ali če ni.

Sem hotela s tistim samo povedat, Maca, le zakaj bi postala duševna bolnica in le zakaj bi se ti morala zaradi stisk zaradi njegovega ravnanja s tabo oz. odnosa do tebe zdraviti, ko pa lahko kadarkoli za vedno odideš iz te godlje .   Vse možnosti so. 

[Slavka]

Sjm, zelo mi je všeč tvoj zapis. Kar nekako sem se našla notri... Hvala, ker si delila z nami tvojo izkušnjo 

[sjm]

Hvala slavka. če sem čisto iskrena, je bila to moja prva objava na forumu
kako pomaga, ko vidiš, da nimaš samo ti takšnih težav ani?