Kako pa kaj nakupovanje?

[lara]

Danes sem bila dvakrat PRED trgovino. Prvič sem prišla do vhoda, videla strašansko gnečo na blagajni, se obrnila in odšla domov. Drugič še do vhoda nisem prišla, saj sem dobila tak nerealen občutek, da bom omedlela med potjo. Na vso moč sem v rokah stiskala ključe, do bolečine in komaj da prišla do doma. No pa je vse to delo, ki da imam sama s seboj, zadnje tri tedne, splavalo po vodi z enim samim obiskom trgovine. Te so zame, resnično najbolj grozne od vseh zadev s katerimi se moram spopadati iz dneva v dan. Listek, na katerem piše kaj vse moram nabaviti je iz dneva v dan daljši. Saj po eni strani, res ne zapravim veliko. Samo sem bila pa včasih oseba, ki je v prostem času zelo rada, pohajkovala po velikih trgovinah, si ogledovala kaj vse ponujajo in zapravila mnogo denarja, na kakšne stvari "kar tako" zaradi užitka. Zaradi "UŽITKA", vse dam da bi mi vsaj enkrat na mesec z užitkom uspelo priti v trgovino. Tako pa se poslužujem raznih zvijač in svoje bližnje pošiljam po meni tako neljubih opravilih. Moram priznati, da mi kar uspeva, saj nisem bila v trgovini že mesec in pol in kakor kaže bo preteklo še nekaj vode preden bom šla. Kljub šalam "s katerimi si želim popestriti bedno počutje", pa se počutim obupno.

[Lost]

Dobro mi je znana tezava ki jo opisujes, mene je na sreco takrat spremljala mama, v bistvu
sva sla skupaj po druzinskih nakupih. Ja na zacetku je bil samo listek, in slepo metanje v vozicek
iskanje blagajne z najmanj ljudmi in kar nisem pomagal blagajnicarki cekirati izdelke ker je
slo vse "prepocasi" da sem ja cim prej zapustil trgovino.
Po nekaj 10 obiskih trgovine je strah zbledel, se vedno mi je neprijetno cakati an blagajni, samo ze zamotim z drugimi zadevami. Vsekakor pa je bila osnova pogovor z psihoerapevtom, in "bojni plan" ter da sva predelalal vsaj tiste najhujse zadrzke. Ostalo je pa potem na NAS in izpostavljanjih.

In se ena podobna izkusja iz arhiviranega foruma http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,3325.0.html

[Žalost88]

Jaz imam tudi te težave, ampak, vedno grem v trgovino, da premagam samega sebe. Če se mi bo kdaj zmešalo se mi pač bo... Glavno, da sem sam sebe premagal. Predstavljaj si, da bi lahko bilo še hujše, če bi morala biti zaprta v zaporu....

[morskival]

Saj se ti ne bo zmešalo, je samo takšen občutek.
Tudi meni zelo poznan. Sem hodila po trgovini, metala stvari v voziček, prišla do blagajne, panika, pustila poln voziček in zbežala iz trgovine
Pa nisem nehala hodit v trgovino. Naredila sem si svoj plan. Se sprenodila do trgovine, kupila samo 1 ali 2 stvari, plačala in se sprehodila domov.
In sem napredovala!
Ampak to vse traja. Ne gre kar čez noč

[Slavka]

Pozdravček! Tudi jaz imam grozen občutek, ko grem v trgovino. Pa če je gneča, sem itak čisto znervirana. Jaz imam pa občutek, da bom padla skupi, mi je slabo, vse se mi začne vrtet, kot da nimam dovolj zraka...  pa še nikol se mi ni nič zgodilo ampak si ne verjamem čisto,da se mi pa mogoče res nikol ne bo (pa tud če mi postane slabo, me bodo pa odpeljali k zdravniku, saj je polno ljudi okrog). Sem svojemu psihiatru v šali rekla, da sem postala res čisto netipična ženska, ko me je pa trgovine groza  . Tudi jaz sem prej izredno rada hodila po trgovinah, uživala v gledanju in nakupovanju, sedaj pa to opravim z muko. Sicer se kar prisilim, da grem, pa potem rabim še kakšno uro, da pridem k sebi ampak celo življenje pa tudi ne morem biti odvisna od dobre volje drugih. Pa pri dveh otrocih je potrebno marskikaj nakupiti, od oblačil do ostalih potrebščin. Saj bo, enkrat bo bolje, upam vsak dan znova  za vse nas, ki se mučimo s temi občutki...pogumno naprej

[lara]

Pa nas je res kar nekaj. A se je komu od vas, že kdaj, ko ste imeli občutek, da boste padli skupaj, to tudi res zgodilo? Vse ostale simptome (srce, glava, občutek dušenja) mi še nekako uspe premagati, samo tega občutka padanja skupaj, se pa tako ustrašim, da vedno pobegnem v varno zavetje.

[Anchi]

Od strahu se ne pade skupaj, brez skrbi . Če se že kdaj počutiš tako, kot da boš padla skupaj, se samo skloniš z glavo naprej, ali pa počepneš, kot da gledaš spodnje police.
Ljudje izgubijo zavest večinoma zaradi padca krvnega pritiska. Ko nas je strah pa se krvni pritisk poviša. Med paničnim napadom isto (enim se nam komaj takrat dvigne na normalo ). Torej, zdrav človek od napada panike ne more pasti skupaj - je fizično nemogoče. Bolj ko buta srce, manj verjetno je, da boš padla skupaj. Enostavno imaš vedno v glavi dovolj krvi. Moraš pa pri vsem skupaj paziti na to, da dihaš umirjeno in ne hiperventiliraš. To se zlahka naučiš kontrolirati, če ne pa pač dihaš v papirnato vrečko.

In še, tudi če se zgodi nemogoče, kaj je najslabše kar se ti lahko zgodi, če v trgovini zlezeš skupaj? Malce potolčena glava? Je vredna vsega strahu?

[nedostopna!!]

Men pa ni hudo it v trgovino. Vse je kul,dokler ne pridem na cakalno  Potem ko cakam pri blagajni mam pa skos obcutek,da bom skup padla(ampak samo obcutek,ne pojavijo se pa hujsi znaki-jaz jih ze dobro poznam),pa sam iscem nekoga poznanega,da kako recema,da neham na to mislit  Zdaj sem zacela samo v male trgovinice hodit,je kr bols!  V trgovini za cunjice se mi to ne dogaja.
Anchi,naj te malo popravim. Jaz sem v otrostvu dostikrat skupaj padla,in ugotovili so mi povisan pritisk. No,lani so ugotovili tudi ledvicno bolezen,zaradi katere je tudi povisan pritisk. Torej lahko tudi z visokim skupaj pades. In tudi v gostilni sem bila tik pred tem(zaradi straha). Potem sem dala glavo med noge  in sm se mal "zbrihtala" sam pol smo takoj sli domov,v avtu je bilo kar bolse,ampak sem potem imela tezko glavo cel vecer.

[Anchi]

Anchi,naj te malo popravim. Jaz sem v otrostvu dostikrat skupaj padla,in ugotovili so mi povisan pritisk. No,lani so ugotovili tudi ledvicno bolezen,zaradi katere je tudi povisan pritisk. Torej lahko tudi z visokim skupaj pades.

Ne vidim kje naj bi me popravila. Zdrav človek od povišanega pritiska zaradi strahu ne pade skupaj kar tako, od panike pa sploh ne oz. mora biti zraven še kak drug dejavnik (prenizek krvni sladkor, ipd.), ki k temu pripomore. To je iz ust psihiatrinje (lahko potrdi še kdo, ki je bil prisoten na delavnici ). Ledvična bolezen pomeni, da človek ni zdrav. Človek s srčnimi boleznimi ni zdrav. Če govorimo o čustvih in padanju skupaj, lahko človek pade skupaj zaradi nenadnega padca pritiska. Torej čustveni šok bi lahko nekomu spodnesel tla pod nogami, ampak stopnjujoče živciranje in paničarjenje ni nenaden čustveni šok. Še panika nam prvi moment močneje požene kri po žilah. V bistvu imamo večjo možnost, da pademo skupaj, če prehitro vstanemo, kot zaradi panike. Če seveda ne dihamo brezglavo in pademo skupaj zaradi hiperventilacije, kar pa je pod našim nadzorom. Namreč, strah (in panika) sta mehanizma preživetja - narava nam ga je dala za boj in/ali beg, torej za nekaj kar predvideva oz. zahteva, da smo še kako pri zavesti.

Je pa eden glavnih simptomov panike občutek, da bomo padli skupaj. Ta je zelo močan, pomeni pa ne nič. Je samo skupek simptomov, ki jih doživljajo vsi, ki so kdaj doživeli napad panike ali tesnobo. Občutki derealizacije, vrtoglavice, omotice, lahke glave, šibkih nog, itd..so normalni. Bolj kot jih nočemo, močnejši so. Ko jih začneš zavestno klicati, se umaknejo. Če nekdo poskusi zanalašč, samo z voljo, omedleti, 100% ne bo.

In to je lahko ena super vajica za naslednjič v trgovino. Določimo si, da gremo notri in poskusimo omedleti pri polici z juhami v vrečki. Tja se postavimo in med umirjenim dihanjem trmasto vztrajamo dokler nam vsaj malo ne zamaje tal pod nogami in se nam posreči s police podreti vsaj dveh vrečk. Če nam niti to ne uspe, gremo za kazen domov in naslednjič poskusimo še na oddelku s sadjem in zelenjavo .
Ampak mislim čisto resno. Lara, Slavka, predlagam, da gresta v trgovino in si za nalogo čisto resno zastavita nalašč omedleti.

[Slavka]

  ta je pa dobra Anchi! Mene ti občutki omedlevice bolj ali manj spremljajo že skoraj dve leti, pa se še nisem čisto prepričala, da mi nič ne bo. Ampak sem pa trmasta in grem, se potrudim za nakupovanje. Ne vem pa kaj to sproža, saj nisem imela nobene slabe izkušnje v trgovini (kvečjemu ugodne...šoping). Potem pa kar naenkrat od mamine smrti naprej taka slabost. Pa sploh nisem vedla na začetku kaj se dogaja z mano. Uh, to so bli šele mučni trenutki. Zdaj vsaj vidim, da nimam samo jaz takih problemov in ni nič narobe z mano   ! Je pa res, da mi v manjših trgovinah ni tako hudo kot recimo v kakšnem hipermarketu...tam je pa muka! Tja ponavadi pošljem moža, jaz ga pa na kakšni klopci počakam. Čudni so tej strahovi in niti v sanjah si ne bi mislila, da te lahko tako ohromijo in dajejo takšne občutke. Imam pa res tudi jaz nizek pritisk in se mi je že večkrat stemnilo pred očmi, če sem prehitro vstala. Ampak takrat se pa nisem ustrašla...hecno, ne?  Pozdravček vsem!

[mieaid]

Tudi meni se včasih dogaja da sem prehitro vstala ali pa ko sem dolgo ležala in potem vstala, da se mi je stemnilo pred očmi pa nikoli nisem vedela zakaj...nizek pritisk? a ni to da je kava dobra če imaš nizek pritisk? no jaz ne pijem kave, pijem pa zeleni oz črni čaj-a to tudi pomaga pri nizkem pritisku?

....

Kar se tiče nakupovanja sama nimam nevem kakšnega strahu pred nakupovanjem, le kadar je velika gneča se počutim nelagodno saj imam že od nekdaj določen strah pred ljudmi.

Večina tukaj ste napisali, da imate strah pred nakupovanjem vendar ga nekoč niste imeli-torej kaj se je zgodilo da vas je strah? morda če se odpravi vzrok, tudi strahu ne bo več..?

[Ventilator]

Zeleni in črni čaj tudi vsebujeta kofein (sicer 3-krat manj), ki zvišuje krvni pritisk; vsebujeta pa tudi L-teanin, ki ima anksiolitičen učinek (zmanjšuje tesnobo); dolgoročno pa zmanjšata nivo kortizola (manjša dovzetnost za stres). Torej po moje boljša izbira od kave.

[trzinka]

Včasih sem tudi jaz rada nakupovala, oz. še rada nakupujem, ampak samo takrat kadar ni drena po trgovinah. V nasprotnem primeru mi primanjkuje zraka, mi je slabo in se potim ko zmešana. Ni nobene panike, samo tisti čuden občutek, da ne morem zadihati normalno.

[pupa30]

Ko sem bila zdrava,sem zelo rada hodila po trgovinah,včasih tudi kar tako-iz samega dolgčasa.Zdaj me je težko pripraviti na to,vedno najdem koga,da gre v trgovino namesto mene
Če pa že zberem moč,da grem,to opravim tako,da se ful zamotim.Če sem recimo sama v trgovini,ponavadi telefoniram,tako da ne mislim na paniko,Najhuje mi pa je čakanje na blagajni.Tam ponavadi seštevam števila črtnih kod in mi tudi pomaga,Če pa so občutki preveč moteči,odidem pač iz trgovine.Nekoč vem,da se s tem ne bom obremenjevala več,ampak še vedno delam na sebi.

[Onix]

Pupa, super ti gre in vem, da dobro delaš na sebi in da boš kmalu lahko brezkrbno tekala po trgovinah .

[pupa30]

Onix,res vrjameš vame-hvala

[Onix]

Veš da vrjamem vate, kaj nebi, sam še ti morš mal bl vase začet vrjet  .

[amarina]

hoj,

poznam to vrsto panike, se mi je dogajala nekako pred tremi leti, preden sem začela zdraviti ščitnico, Imam tudi prenizek pritisk.
Skratka, tako kot opisujete: nakupovanje v trgovini , gužva, oddelek sadje in zelenjava ni problem , kritično je čakanje pred blagajno t.j. stanje v strnjeni vrsti, ko se prostor okrog tebe zoža, voziček spredaj, voziček zadaj in nestrpni ljudje, začneš zlgagati robo na blagajno, odčitavanje kod na artiklih pa proizvaja neprijetne piske, ki jih slišim preveč močno in z vseh blagajn hkrati. Meni se je zgodil napad panike pred blagajno in sem dobila točno take občutke , kot jih opisujete. Bila sem čisto bleda,tresla sem se prodajalka me je vprašala, ali mi je slabo, pustila sem vse tam na blagajni in šla v odprt prostor, kjer je bil postavljen oder in se sesedla nanj. Ko je minilo, sem šla nazaj na blagajno, pačala, pospravila in šla v avto. Potem sem se morala skulirat, da sem lahko odpeljala domov.
˝Je pa eden glavnih simptomov panike občutek, da bomo padli skupaj. Ta je zelo močan, pomeni pa ne nič. Je samo skupek simptomov, ki jih doživljajo vsi, ki so kdaj doživeli napad panike ali tesnobo. Občutki derealizacije, vrtoglavice, omotice, lahke glave, šibkih nog, itd..so normalni. Bolj kot jih nočemo, močnejši so. Ko jih začneš zavestno klicati, se umaknejo. Če nekdo poskusi zanalašč, samo z voljo, omedleti, 100% ne bo.˝

In to je lahko ena super vajica za naslednjič v trgovino. Določimo si, da gremo notri in poskusimo omedleti pri polici z juhami v vrečki. Tja se postavimo in med umirjenim dihanjem trmasto vztrajamo dokler nam vsaj malo ne zamaje tal pod nogami in se nam posreči s police podreti vsaj dveh vrečk. Če nam niti to ne uspe, gremo za kazen domov in naslednjič poskusimo še na oddelku s sadjem in zelenjavo .

V trgovino lahko vstopim, najlepše je, če je prazna, dopoldne, ali v majhen lokalni market, hipermarketov se pa izogibam, če pa že, gre kdo z mano, ki bo speljal robo čez kaso.

lp am

[roky87]

Pozdrav,

no evo tudi jaz se moram podpisati sem. Zdaj kar nekaj časa nisem imel teh problemov (sem se zdravil že pred 2 letoma), kar je vedno bilo je bilo to, da sem imel vedno nelagoden občutek v trgovini, ko pa sem prvič zbolel pa sem tudi jaz imel paničen napad pred blagajno, tresenje, potenje, omedlevica, zamegljen vid, v glavnem mislil sem da bom umrl....no sedaj sem drugič zbolel oz. bom rekel kar da se prvič nisem dovolj pozdravil (prenehal  zdravljenjem po lastni volji) in se občasno ponovno pojavi panika, ampak jo poskušam nekako ignorirati, čeprav mi slabo uspeva....izogibam pa se trgovinam nikoli, v veliki večini avtobusom, vsepovsod zunaj, kjer hodim, pa se me vedno loteva strah da bom srečal nekoga znanega, še posebej nekatero znano (ženskega spola) in se bom moral pogovarjati, do panike/straha pa pripelje to, da ne vem kaj naj v tistem momentu rečem, kako se naj obnašam, kako izgledam, smejal/a se mi bo...vglavnem groza....

[amarina]

roky,
evo jaz se malo javljam po enem mesecu. Bila sem na zdr. zdravljenju za vratno hrbtenico, živce sem si spočila, sedaj je vse kar znosno. Šoping hrane sem morala opraviti pred odhodom,ke rje bila mama ravno bolna. Sem se potrudila in z veliko muko šla notri in potem po listku nabirala kar rabim. JE kar šlo. Od takrat grem raje v manjši market v mojem kraju. Enkrat sem morala pa ven , pa ne nazaj v avto , ampak sem šla v knjižnico, da se umirim.
nehala sem jesti AD, ker nisem več ničesar čutila, samo otopelost. Vožnja mi ne dela več problemov v smislu strahu, ampak vozim pa tudi ne daleč...spet sem doma. Oni v službi me psihirajo, mi pošiljajo zasledovalce, ma meni se ne bo zmešalo, ne še in sploh ne zarad njih. naj se j....jo.

salem alejkum
 am