depresija in nehanje s cipralexom

[urskat]

Sem nova tukaj tako da vas vse lepo pozdravljam. Naj povem svojo zgodbo. Namreč sem konec junija dobila tramal (injekcijo 100 mg - zaradi migrene), od katerega si nisem opomogla vse do danes. Ampak zgodna je taka, da sem po treh dne nespanja in hoje po sobi ponoči tresenja in nervoze, kot da sem me nebom in zemljo.... odšla k zdravnici. Takoj mi je dala kri preverit in rekla, da je TSH normalen zaradi ščitnice. (Sem bila lani operirana). Potem pa je rekla, da so me pa živci izdali in mi dala cipralex in xanax. Potem sem to začela jesti so se pa zečele vse težave in sicer simptomi identični depresiji, kljub temu, da nisem bila prej nič potrta, nisem bila depresivna, po naravi sem pač zelo komunikativna in vedno nasmejana. Prve dni jemanja cipralexa (3 julij 2009 sem začela) mi je bilo zelo hudo, vse telo mi je bilo pretesno, bolelo me je vse, potem pa sem imela še mravljince po celem telesu, potila sem se, imela glavobole, malo slabosti pa nič apetita. V glavnem vse skupaj je kazalo na resno depresijo (tudi kake samomorilne misli - se mi še zdaj kdaj prikradejo), pa nobene volje nimam do ničesar še zdaj. Tudi veselja ne občutim ob stvareh pri katerih sem včasih uživala, zdaj pa se ne morem spravit k nobeni stvari. Edino kar pa sem res vesela, je da grem vsak večer, ko se ohladi kolesarit (10 do 15 km). Kar čudno mi je, da mi je zdravnica kar takoj predpisala antidepresive. Sama smatram, da jih ne rabim in bi rada prenehala. To sem povedala tudi psihiatrinji, ki se z mano ni strinjala, a sva se dogovorili, da naj poskusim. Je bilo pa tako, da sem včeraj (po slabih dveh mesecih) vzela samo polovičko in danes tudi. Počutje ni bilo prej v redu, sam je bilo znosno. Dajala me je jutranja nervoza, potem pa se je čez dan malo umirila, samo v glavi sem imela pritisk, kot da bi mi kdo lahko odstranil z možgan neko oviro, pa bi se počutila ok. No ne vem, včeraj pa so se začele takoj težave, namreč, bila sem vsa nervozna čez dan (po moje ker sem vedela, da sem vzela samo polovičko), potem pa ponoči nisem spala več kot kake tri ure ostalo pa sem hodila po sobi od nerovze, če pa sem se ulegla so se začele takoj pojavljati črne misli na samomor. Potem sem šla v službo, kjer sem bila nemirna do konca in nisem mogla veliko sedet, hvalabogu sem sama in sem hodila po pisarni sem in tja. Nimam apetita, slabo mi je, sam v glavi imam pa manj občutka nekega tiščanja, pečejo me oči od nespanja, pa nervoza se pojavlja pa malo tesnobe. V glavnem ne vem ali naj jutri nadaljujem s polovičko in potem v nedeljo neham s tabletami, pa so to le odtegnitveni simptomi ali naj vzamem zopet celo tableto. Danes sem po telefonu psihiatrinji povedala kaj se je dogajalo ponoči pa je rekla naj kar celo tableto jemljem, jaz pa mislim, da so ravno tabete krive za moje stanje in bo to prenehalo, ko jih ne bom več jemala. Želim nehati, ker mislim, da jih ne rabim in se bom sama izvlekla. Nekje sem tudi prebrala, da antidepresivi lahko sprožijo misli na samomor. Kaj pravite? Sicer pa me še zanima ali se je kdo povsem pozdravil pri dr. Pajtnarju, ki zdravi s hipnozo? Imate izkušnje?



Lep dan

[Yang]

Začni razmišljat o svoji preteklosti, in vzokih, ki so te pripeljali v takšno stanje.
Napiši kaj o tem.

Poišči si psihoterapijo - edino tako lahko sama napreduješ.
Same tablete človeku samo umetno dvignejo življensko energijo, ne povzročajo pa napredka pri človeku, tega mora narediti sam - torej, ne pozdravijo bolezni, ne spremenijo vzrokov in napačnega življenskega sloga človeka; človek se pozdravi sam - to pa gre najučinkoviteje s pomočjo strokovne pomoči, torej psihoterapije.

Kar se pa tiče dr. Pajtnarja in hipnoze - mislim, da on ni ravno psihoterapevt in da bi bilo bolj primerno, da poskusiš s psihoterapijo - če želiš probati hipnozo - imaš tudi psihoterapevte, ki uporabljajo hipnozo.

Kar se pa tiče jemanja AD-jev, pa menim; da karkoli že narediš in se odločiš, naredi to po navodilih zdravnika in v dogovoru z njo - nič ne delaj na "lastno pest", ker s temi tabletami se ni "za igrat" ter tako, malo po svoje, na pamet probavat oz. "eksperimentirat".

[trzinka]

Jaz sem bila pri dr. Pajntarju in sicer je on hipnoterapevt. Hipnoterapija ni isto kot globoka hipnoza, si v stanju kjer vse slišiš in se vsega zavedaš. V bistvu te pa vodi v tvojo podzavest.
Poleg hipnoterapije sem jemala AD in mi je pomagalo. Je pa res, da imaš lahko dva meseca stranske učinke na AD. Tu je pomembna vztrajnost in vzdržljivost. Tudi jaz sem imela vse stranske učinke in sem upala, da bodo tablete hitro prijele.
Glej, pri hipnoterapiji nimaš česa izgubiti, probaj...Jaz sem bila dvakrat, sigurno pa je pomembno, da sami delamo na sebi in ta terapija je samo začasno in ne za vse življenje. Sami se moramo spremeniti, terapija nam le pomaga na naši poti.

[urskat]

 

Ali ima mogoče kdo informacije kaj se lahko dogaja kadar nekdo nima depresije ali česa podobnega pa jemlje antidepresive, cipralex npr. Bolj kot razmišljam dva meseca že jemljem cipralex, pa se mi zdi, da sem na začetku, ko sem začela jemati cipralex bila čez dan (do 16h nekje) bolj boga, potem pa se mi je dogajalo da zvečer sploh nisem občutila nobenih znakov depresije in sem bila taka kot nekoč. Dalj časa, ko sem jemala cipralex bolj so ti večeri izginjali in nikoli se nisem več počutila kot da ni bilo nič.

[urskat]

Zato pa bi tudi želela informacijo, pa je ne dobim, glede na moj prvi post v tej temi, ali sploh imam depresijo, ker se s tem nikakor ne morem sprijazniti. Oziroma želim nehati s cipralexom pa si kar ne upam, ker ne vem kaj je zadnjič bilo s tisto polovičko, mogoče bom še malo počakala pa potem verjetno poskusila ugotoviti ali lahko neham, ker se počutim kot bi bila zadeta in da jemljem mamila....Pa čeprav pravijo, da antidepresivi ne zasvajajo... Ne vem, kako se jih bom rešila... Ima kdo take izkušnje?

[Anchi]

Ali imaš depresijo ali morda katero od anksioznih motenj ti lahko pove samo strokovnjak. Antidepresivi se uporabljajo za zdravljenje obojega. Dva meseca je premalo - antidepresive se ponavadi jemlje vsaj 6-9 mesecev po prenehanju vseh simptomov depresije/anksioznosti. Kot so ti že drugi predlagali - za tvoje težave so primerni psihoterapevti (psihiatri ali psihologi, oboji imajo lahko ta naziv)., s tem da ti bo psihiater znal odgovoriti tudi na vsa vprašanja v zvezi z zdravili in ti jih po potrebi tudi zamenjal oz. prilagodil dozo. Ponavadi osebni zdravniki niso najbolj kompetentni za te stvari.

[hope*]

Urskat jaz ti svetujem da nehaš s cipralexom. Meni jih je tudi zdravnica predpisala, ker naj bi ljudje sploh ne imei stranske učinke na njih. Js sem po enem tednu jemanja cipralexa imela čisto vse možne stranske učinke ( preberi v navodilih ). In sem jih po enem tednu dala stran, ker sem mislila da je z mano konec. Nič nisem spala, jedla, dušilo me je, redno na urgenci... Že prvi dan ko nisem vzela tablete mi je bilo 100% boljše. In ne rabiš se prepričevat da če ga ne boš vzela ti bo slabo, ker po tako kratkem jemanju se telo AD sploh še ni navadilo. Pa začni se ukvarjat s športom in bodi veliko zunaj ( vem da je težko ne na to mislit ), sam tolaži se s tem, da pred meseci nisi rabila nobenih tablet za življenje, torej jih tudi zdaj ne. Sam nek hudiček v glavi ti govori, da vzemi tablete. Boš videla da bo boljše. In ne poslušaj vse zdravnikov, ki včasih nam glas v naši glavi govori tisto pravilno odločitev. Držim pesti!!!

[rebeka]

Živjo.

Čeprav je bilo vprašanje postavljeno že pred časom, bo mogoče moj odgovor vseeno komu pomagal. Tudi sama mislim, da ni pametno kar samovoljno nehat z antidepresivi, ker se s tem ni za igrat. Vendar obstaja več različnih antidepresivov, tko da se da zmenit s psihiatrom, da ti zamenja cipralex za kaj drugega, kar boš lažje prenašala, ker imajo ena zdravila res zoprne stranske učinke.
Rada bi tudi delila svojo izkušnjo z dr. Pajntarjem, saj vidim, da je okoli tega veliko vprašanj in različnih odgovorov. Jaz sem šla k njemu pred približno pol leta zaradi agorafobije, vendar sem po pribl. 4 seansah nehala. Namreč, v začetku je bilo stanje boljše, ker mi je dvignil samozavest, ko pa sem dobila hude težave v službi, pa se je moja agorafobija zopet drastično poslabšala. Kot je nekdo rekel, hipnoterapija ni hipnoza, je samo stanje globoke sproščenosti, meni pa ne pomaga, da poslušam nekoga, ki mi stalno govoril da me ni strah, saj so sprožilci panike pri meni ostali in torej še vedno trpim zaradi napadov panike in vsem kar je s tem povezano. Dr. Pajntar tudi nima lastnosti, ki bi jo po mojem mnenju vsak terapevt moral imeti, prilagajanje težavam pacienta, poleg tega pa je znal biti tudi rahlo nesramen.
Lp.

[trzinka]

Dr. Pajntar tudi nima lastnosti, ki bi jo po mojem mnenju vsak terapevt moral imeti, prilagajanje težavam pacienta, poleg tega pa je znal biti tudi rahlo nesramen.
.

škoda, ker ti ni pomagalo, jaz imam dobro izkušnjo z njim in nasprotno je bil zelo prijazen. Drugače pa on ni psihoterapevt ampak hipnoterapevt in tudi jaz ne poznam vseh njegovih prijemov
Saj tako je vedno na tem svetu, eni nam sedejo , drugi pa ne, nekaj pomaga, nekaj pa ne...., vedno pa moramo iskati rešitev