Fobija pred boleznijo

[Slavka]

Jou, jaz jemljem Asentro leto in pol. Pred tremi meseci sem se dobro počutila, pa je rekel moj psihiater, da bi počas nehala. Naredil mi je shemo zmanjševanja, pa je blo zgleda prehitro, ker sem imela ogromno odtegnitvenih simptomov, kar sploh nisem vedla, da so. Počutila sem se grozno, za to sem šla nazaj k njemu ( k sreči ga imam zraven svoje pisarne), pa mi je on povedal za odtegnitvene. Potem mi je malo upočasnil zmanjševanje, ampak men je blo za umret. Pa sem mu šla povedat, da bom jaz jedla lepo eno tabletko še naprej, ker očitno nisem še za nehat. Ko pa bom, bom šla pa zelo, zelo, zelo ampak res zelo počasi. Sem se pa naročila na psihoterapijo in jutri ob treh imam prvo srečanje. Pa me je kar strah, ko bom kopala po mojih starih ranah, pa svežih krastah... Sem kar živčna zarad tega...zato me zgleda dans daje...kako bo šele jutri  ! Na začetku sem šla pa na vse živo od reikija, refleksoterapije, masaže, avtogenega treninga, še na hipnozo sem hotla it, pa me ni vzel, ker jem AD-je. Pa na jogo sem šla oktobra (letos grem spet) in ta mi je res kar pomagala, sem dobila neko novo energijo in občutek zadovoljstva. 

[evaN]

Ja, med menstruacijo je bolj hudo (trenutno jo imam) . 
Že kak mesec in pol jemljem zoloft, depresija se je nekoliko umirla, anksioznost in panika pa ne ...

[Slavka]

Tudi jaz imam "tiste dneve v mesecu" Sem res tako občutljiva kot, da sem iz porcelana... Ma nekako se bomo pregrizle čez ta lajf, že moramo dobit to izkušnjo...kar te ne ubije, te okrepi!

[trzinka]

Punci, takšne in drugačne simptome moramo dat skozi, pa naj bo to menstra, depra, panika.....Zdravila vsekakor pomagajo, ampak samo kot bergla. kot opora, drugo je pa nas samih. Ostali, ki so dali KVT skozi pravijo, da res pomaga in da je to dober izhod iz naših strahov,težav.

Tudi najhujšemu sovražniku ne želim tega, kar sem sama doživela, še doživljam...., upam, da bo enkrat mir, da bom zadihala in se veselila vsakega dne posebej. Da ne bom preveč razmišljala, kaj pa, kaj če, ampak.....


Prišla sem do tega, da se preveč, preveč obremenjujem z vsako stvarjo in preveč sem stroga do same sebe. Sicer ozdravitev ne pride čez noč, na tem je treba dolgo delati, tudi po nekaj let. Vsi obupamo vmes, pa se spet poberemo, ampak vrejamem, da bo tisti dan prišel...

[Slavka]

Seveda, enkrat bo menda boljš  Naučit se bo treba živeti s tem, potem, ko strahovi vidijo, da nam ne morejo nič več, se pa umaknejo. Ampak dolga in zavita je pot do tja...zato pogumno naprej! Pa tudi, če je kakšen ovinek bolj teman ali se pa kar neha pot, poglej okrog, gotovo je kje stezica za naprej, mogoče še celo bližnjica 

[evaN]

No, tako, pa smo doma. Stanje je tu dosti boljše - mogoče zato, ker se lahko sproščeno lahko pogovorim doma z mamo, ker je moje prijazno dete tako simpatično (čeprav ima neizmerno dosti energije) ...
Tako, upam, da bo večer miren in noč tudi. Drugače pa so meni najbolj huda jutra ... res ...
lep pozdraV
EvaN

[Slavka]

Pa je večer,preživela sem še en (kar težak) dan. Vrtelo se mi je 100/h, pa vroče je blo  . Tud pri meni so najhujša jutra, ko se soočim z dnevom in vsemi občutki. Včasih sem rada poležavala, se crkljala v postelji, zdaj moram pa kar hitro vstat pa it v kopalnico, malo zaradi klica narave, pa tudi zato, ker nima smisla poležavati v postelji, ker me začne oblivati, se mi vrteti, v glavi mi švigajo vroči valovi. Ko vstanem pa kar nekako začnem. EvaN in Trzinka, obema hvala za vajine izkušnje, mnenja, podporo. Lepo je, ko vidiš, da nisi sam s takimi problemi.

[trzinka]

Jutra so tudi pri meni najslabša. Probajta z magnezijevimi šumečimi tabletkami. Jaz imam sicer magnezijeve tablete z B vitaminom za pogoltnit, ampak se zadnji teden res bolje počutim.
Drugače je bil pa danes težak dan, vroče, ravno prav za slabosti in vrtoglavice.

Lepo se spočijta in naberita si novih moči

[Slavka]

Jaz sem si danes kupila sensilabove šumeče tablete z magnezijem (moč pomiritve). Enega sem že spila, bom vidla po enem do dveh tednih bi se moglo že kaj pokazat na bolje. Kaj bi vse človek pogoltnil, da bi mu blo boljše?  Danes se mam občutek, kot da mi v glavi domujejo sršeni, pa se podijo gor in dol. Mi brenči, šumi, se mi vrti, kot da sem malo zadeta.    Kakšen dan sem čisto o.k., pride pa dan, ko mislim, da ga ne bo nikol konec. Pa se nič posebnega ne zgodi, da bi sprožilo to stanje. Danes mi je prijateljica rekla nekaj, kar mi je dalo misliti. Ko sem ji pojamrala, da se mi vrti, mi je rekla: to ti dela tisto, kar te zdravi. A mislita, da AD tako vplivajo name? Sicer je tako, da vsako zdravilo ima stranske učinek, mogoče pa Asentra pri meni sproža to omotico in ostale tegobe. Ko sem jih začela jemati, sem trpela peklenske muke, imela sem vse simptome, kar jih je in še kakšenga več. Občasno sem morala vzet Helex, da sem pregurala dan. Opazila sem tudi, da mi zvečer, ko ležim, da bi zaspala, začne trzati desna noga. Kar začne me ščemeti, kot, da me srbi znotraj (čuden občutek), potem pa parkrat trzne. Ampak se kaj veliko ne obremenjujem s tem, rajši zaspim. Potem pa jutro... in znova se začne...

[evaN]

Joj, Slavka, kot da bi prebirala 'samo sebe' ... Meni se sicer ne vrti, ampak se mi dozdeva, da me vedno nekaj ščemi inp ... No, v zadnjih 3 dneh me glava več ne peče (juhu!), ampak veka mi trza že kak mesec in me res spravlja v obup ... Sicer ne ves dan, ampak le občasno, ko pa začne in če se 'zasekiram', je potem cela štala in na koncu pade helex ...
Sicer sem se odločila, da bom obiskala tudi nevrologinjo ... sem totalka prestrašena, da mi dobi kakšno hudo bolezen, vendar vsi, ki so mi blizu, me tolažijo in mi govorijo o pozitivnih mislih... No, sedaj ko sem napisala besedo 'nevrolog', mi je začelo oko trzati - yeah! Ja, naj povem, da imam še 3 fobijE: zdravniki (ne morem jih gledati niti v tv nadaljevankah, kaj šele v živo!) in ogenj (to pa od malega) - še sedaj ne morem vžgati užigalnika inp --- mogoče se lahko prav tej fobiji ZAHVALIM, ker nisem začela kot najstnica kaditi ... Kje pa ogenj!?!! IN ... Ta je pa najbolj neverjetna (od malega sem imela prave histerične napade, ko sem jih kje videla) - KLOVNI ... ))
oK, grem jaz delat ... si tipkamo danes, pa dejmo bit dobre volje, ker življenje je lepo, a ne?
EvA

[Slavka]

Joj, danes mam prvič psihoterapijo. Strah me je kot ne vem kaj. Kot, da ne vem kaj skrivam, tak občutek mam. Groza, kaj to psiha dela z mano    ! Bom poročala, kako sem se imela. Sem pa čist paf, ker čez pol ure grem. Roke se mi potijo, srce razbija, v grlu pa cmok. Ampak, treba je it, ker bo potem mogoče kaj boljše, upam! Pa-pa!

[Anchi]

Vse bo ok, boš videla !

[trzinka]

Nič bat, samo sprosti se, boš videla, da bo vse v redu. Vsekakor pa se prvič samo pogovarjata o težavah, predstaviš sebe in svoje probleme. Sčasoma se boš sprostila in pričela bolj sodelovati.
Tu gre počasi , ampak sigurno naprej.

[Slavka]

Hval za podporo, šibam...

[evaN]

Slavka, poročaj, kako je bilo! vsi smo s tabo!

[Slavka]

Uh, pa mi je ratalo  ! Prvič, eno uro, sem bla pri psihoterapevtki, ki mi je malo podrezala v dušo. Mi je blo kar slabo, ko sem začela razlagat. Polna sem enih strahov in občutkov krivde. Prej sem skrbela za mamo, je bla na prvem mestu, zdaj, ko je ni, bi mogla postavt sebe na prvo mesto, pa se še najdem ne. Moram najti kdo sem in kaj sploh želim, pa otrest se strahov  ! Težka bo, ampak bo treba delat na seb. Samo AD niso dost. Pa ti Eva, si danes kaj boljš?

[evaN]

Mah ne, danes je bil precej čuden dan ... Ves čas me drži paranoia ... Pa zdaj se še meni zdi, da se mi vrti ... PO moje se mi dejansko ne! )
No, fajn, da je mimo ta prva ura.
jutri grem na primorsko in bom imela 2 'terapiji' pri mojemu bioenergetiku. zdaj ga nisem videla 2 tedna in vam povem, da se mi to pozna - v negativo seveda!
lepo se imejte!
Eva

[trzinka]

Eva, dobro opravi pri bioenergetiku. Pa pozabi na tisto vrtoglavico, to je od vročine in hormonov
 Slavka, z vsako uro psihoterapije boš odkrivala nove stvari o sebi, nova spoznanja in verjemi mi, da se jaz vsakič zjočem kot dež in vsakič kaj novega odkrijem. 

[Slavka]

Ej punce, bravo za vaše spodbudne misli, besede  ! Jaz sem trenutno v precej čudne stanju. Odločila sem se za sveto, da se rešim tega pekla, pa sama ne vem kje naj začnem,pol me je pa še bolj strah, k se mi zdi, da sem čist nesposobna. Ampak očitno me samo drma moja slaba samopodoba! Doma imam knjigo Življenje je tvoje od Louis Hey, tam lahko najdeš modrosti za gradnjo samopodobe in za občutek varnosti, ki ga tako manjka. Bom za vikend začela brat, mogoče mi kaj pomaga. Pa na psihoterapijo bom tud hodila, čeprav me je včeri zelo zmozgala. Treba je stvari predelat, jih opustit in zaživet brez strahov in ostalih bolečin, premlade smo, da bi življenje stran metale  ! Lep dan vsem
Slavka

[trzinka]

Tako je , knjiga je pa dobra, le preberi.