Ola hvala in tebi Ninica in tebi Nativa in tebi Onix in vsem
, hmja tako kod praviš ti Nativa resno razmišljam da bom skenslu vse tiste kao "prjatle" pa začel na novo, ampak res novo življenje in nov krog ljudi okoli sebe in to takih ki ti stojijo ob strani in takrat ko ti je hudo in takrat ko si vesel, ja ustvaru si ga bom in hočem in moram si ga ustvarit saj ne pravijo zastonj; staršev ne moreš izbirat, prijatelje pa lahko. Malo me boli ko ti pač enkrat pokažejo pravi obraz, tistega ki ga imajo pod neko krinko in skozi bolj študiram in tudi marsikdo tukaj mi bo potrdil sledeče: da so velikokrat tisti ki so nam ali prijatelji, znanci ali kdo ki nam je še bližje v življenju velikokrat bolj potreben psihijatra in psihologa kod večina nas ki smo tukaj in nas imajo ... sj se ve za kaj nas imajo. Resno, skozi bolj ko zasledujem in forum in vse, smo tukaj eni kako naj rečem po večini vsi ljudje ki nas ni strah, ki smo in sebi in ostalim in na forumu in tudi drugim ki to berejo kod gostje priznali da nam nekaj ne štima, in da smo zlili svoje probleme ostalim, da si iščemo pomoč in da hočemo zlesti ven iz pekla in vseh muk ki so nam zagrenile življenje in nočemo ne slave ne bogastva ampak nič drugega kod samo eno dostojanstveno in mirno življenje brez pomirjeval, ADjev in ostalih stvari ki jih moramo pojesti da lahko kakortoliko normalno preživimo samo en dan našega življenja. Ja rad bi in HOČEM zlesti ven in tudi pomagat ostalim zlesti ven iz tega kajti to je pač naša kako naj rečem usoda, karma, pot, za nekoga ki misli bolj religjozno plačilo za greh (čeprav se mi to zadnje malo upira, kakšen greh lepo prosim če imaš kaj takega že iz otroštva??), ja to je naša usoda da imamo vse to na glavi, in zakaj nebi zlezli nekako ven če se da? Jaz sem prepričan da se da priti ven, res kdaj obupam in mam slab dan in napad depre (je biv včeraj), ampak ko pridem k sebi si rečem no pa je pač edn manj, ampak dobro sj bojo še samo ne več vsak dan, ampak skozi bolj poredko in milejši, vem pa da gotovo popolnoma ne bojo izginili nikoli ampak takih kod so bili pa ene 4 mesece nazaj sigurno ne več. Že z marsikom sem se spopadu in preživev in bom se in se spopadam z temu, kako bom zmagal in koliko... e, to bo pa pokazu in čas in moja volja da to premagam. Lep in dan, večer in jutro vsem ki to berete, in hvala za korajžo vsem ki ste me držali ta čas pokonci in me boste še, pa tudi sam bom držal koga gor, nič bat!!! Pa še neki od in mojstra Mihe in Ameriškega presidenta: BOMO ZMOGLI? BOMO JA!!!
Se klikamo!
P.S Nativa: Na pir in čik pa tud jamranje pridm no problemo... sm tapru taksi al pa rikšo naštimi d nava peš hodila okol!!!
Čav.
