takle mamo...

[fozetlček]

Ojla!Ene dvakrat sem že napisala tekst,pa spet zbrisala,ker se mi je zazdelo kr neki.Sej najbrž je tudi bilo.Celo tu se ne morem sprostit.Kr naprej imam v mislih,da moram na nekoga naredit vtis,tako da skrbno zbiram besede in se v odnosih z drugimi sploh ne morem sprostit.Zadnjič sem se pogovarjala z enim super človekom,pa je vse skupaj tako glupo izpadlo,ker sem pred takimi enostavnimi vprašanji zablokirala in začela premišljevat kako naj to rečem,da bo čim bolj dobr izpadlo.V glavnem,sploh se ne znam sprostit.In kar je najhuje,to se mi kar naprej dogaja.Razen tega pa v pogovoru z drugimi v trenutku pozabim na neko čist enostavno besedo in pol ne dokončam stavka,kar zna bit zelo naporno.To se mi je začelo dogajat,odkar se manj družim z drugimi.Enostavno sem izadla vn in sedaj ne najdem več poti nazaj in se ubadam s takimi enostavnimi stvarmi,ki so mi nekoč pomenile zrak.Pa še preveč občutljiva sem.Mi recimo nekdo zjutraj reče:ja,ti pa danes slabo zgledaš(v smislu utrujena in bleda si) in jaz se lahko zaradi tega sekiram cel dan.Ker to razumem kot da mi nekdo reče:grda si.V tistem trenutku mi vse pade dol in pol zgubim voljo, da bi še kar koli delala.Jezna grem v sobo,se zaprem in tuhtam cel dan.Zgleda da je prišlo za mano,ker kot najstnica sem bila precej bolj zrela kot zdaj.V glavnem,s temi svojimi mislimi sem si totalno zagrenila življenje in ne najdem poti nazaj,rada bi pa spet normalno funkcionirala.Verjetno socialna fobija?

[Arwen]

Brez skrbi, tu ni treba na nikogar, ampak prav zares na nikogar delat vtisa 

odgovor: Jap, socialna fobija, krepko pomanjkanje samozavesti, lastna samopodoba nizka,...

[Lost]

Vsekakor pomankanje samozavesti in nizka samopodoba. Ampak vseeno ti je uspelo,
napisala si post in se izpostavila! Pises da zadeva ni "sveza" ampak se vlece ze nekaj let.
Postaja cedalje bolj motece in jemlje ti cedalje vec casa in energije, volje,......
Za zacetek lahko obisces kaksno skupino za samopomoc, da spoznas "sebi enake"  in
njihove izkusnje. Potem skusas ugotoviti vzroke zakaj se manj druzis, ....
PA poisci si psihoterapevta da zadevo zacnes resevati, dokler imas se voljo in energijo.

[trzinka]

Jp, se podpišem pod Losta

[fozetlček]

Hja,vsega tega se zavedam.Vem,v kateri smeri moram ukrepat,sem zbrala literature,potrebne informacije,in vse,ampak če ima človek takšne težave je razkorak med teorijo in prakso še večji in se je še težje opogumit,ker je tudi rešitev del samega problema.Jaz sem mislila,da bom to prebrodila s s tem,ko bom strahcu pogledala v oči in se začela družit,pa je zdej še večji,ko vem,da ga samo lomim potem(če se znajdem z nekom v pogovoru).gre za grozno melankostne skrbi,ampak zame imajo veliko težo.Saj sploh ne vem kako je do tega prišlo.Nikoli nisem bla nadpovrpečno zgovorna,ampak mi druženje ni predstavljalo nekega bremena,da bi se ne vem kako sekirala par dni prej,ko se bom z nekom dobila in kaj bom rekla itd.mogoče,ker sem se veliko selila in s tem zgubljala stike s poznanimi,z novimi mi je pa težko navezovat stike in tako sem počas postala "odrezana od sveta".mogoče res kakšna skupina za samopomoč...sem že razmišljala v tej smeri,ampak še vedno zbiram pogum,hehe:(

[zala]

Je tvoja izoliranost od družbe vzrok ali posledica???
Sama sicer tega ne poznam, saj sem zelo komunikativna in lahko navezujem stike.... morda gre za to, kako sama gledaš nase. Razumsko prav ok ugotavljaš svojo projekcijo tega, ko ti nekdo reče, da slabo izgledaš (= grda sem), čustveno, pa si to predstaviš čisto drugače.
Konec koncev...: PA KAJ, ČE BI TUDI BILA GRDA??? Ali imajo pravico so sreče samo lepi ljudje??? Ali smo lahko vsi lepi, brihtni, uspešni, trdni, čustveni, pokončni in kakšni še.. seveda z vsemi samo pozitivnimi lastnostmi!!! Hudiča... kako dolgočasen svet.....PA KAJ, ČE BLEKNEŠ RESNIČNO KAKŠNO NEUMNO???...
Ozri se okoli sebe.... različnost ljudi nima meja...ne v lepoti, ne v razmišljanju, ne v socialnosti, ... vsak od nas se ENKRATEN in neponovljiv. Tudi sama imam težave in vem, zakaj jih imam, pa kljub temu vsa bremena življenja, ki so mi naložena včasih težko prenašam. Ampak: to je NORMALNO: Eni lažje, drugi težje... Skušaj bolj enostavno gledati na ljudi in dogodke in ne razmišljati preveč o tem, kaj je kdo s tem mislil....
A vidiš, kako zmoremo biti za druge pametni.... hja... tudi to je normalno. Sicer pa ... tole "normalnost" si tako predpisujemo sami.... nikar svoje "normalnosti" ne postavljaj v tuje okvirje...
Prav gotovo boš v pravem času tudi to rešila... prvi korak tukaj je že...tudi to je druženje.
A se zavedaš, da si ENKRATNA??Ni to super občutek??? Lepo bodi!

[fozetlček]

To je zdaj izpadlo,kot da se hudo sekiram zaradi svoje zunanjosti.Navedla sem samo primer,zaradi kakšnih malenkosti sem si sposobna zagrenit življenje.Ne gre si mi za to,kako jaz dojemam svet,ampak kako se mi zdi,da ga drugi dojemajo.Gre se samo za občutek (ne)sprejetosti.Že od nekdaj se mi zdi,da nisem del skupine,zato se mi zdi,da takšna pač sem in da je to neozdravljivo.Ampak zakaj se potem ne morem sprijaznit s tem?Njabrž je lažje,če se bojiš močeradov-lažje poiščeš pomoč pri drugih ljudeh in se jim to zdi celo posrečeno.Če pa se bojiš ljudi,pa to nekako zaslutijo in te odbijejo od sebe in tako ostaneš sam.

[Arwen]

Gre se samo za občutek (ne)sprejetosti.Že od nekdaj se mi zdi,da nisem del skupine,zato se mi zdi,da takšna pač sem .........

mi je dobro poznano

da je to neozdravljivo.

JE ozdravljivo 

celo posrečeno.Če pa se bojiš ljudi,pa to nekako zaslutijo in te odbijejo od sebe in tako ostaneš sam.

sploh veš, koliko ljudi je s socialno fobijo? veliko! in ko o tem spregovoriš, ugotoviš, da jo ima tudi kdo od tistih, ki jih poznaš...