panični napad- zveza z dominorjem?

[nebesno modra]

Pozdravljeni paničarji in paničarke :
Rada bi delila z vami svojo čudno izkušnjo in vas prosim če mi poveste kaj menite o tem. Pred časom sem (v občutljivem obdobju ...) doživela prvi in nekaj naslednjih paničnih napadov, tesnobo ...Skratka, iskala sem pomoč, nikoli nisem jemala zdravil - mislim AD ali pomirjeval, razen homeopatskih, Bachovih in zeliščnih brez recepta...Takrat sem tudi dojila...Kakorkoli, kot vsi paničarji in paničarke veste, so se napadi zavzeli vsakič drugo obliko in me vedno znova presenetili...Vendar so odšli in nisem jih pogrešala! Zdi se kot da jih je minilo me strašiti, ko sem vedela, da če nisem umrla prejšnjič pa tudi zdaj ne bom , pa če še nisem znorela...No, zdaj pa se mi je po dolgem dolgem času (pomeni- sigurno je minilo leto in pol če ne več), zgodilo nekaj čudnega . Nabavila sem si dominor, ker so se mi vrstili stresi v privatnem in službenem življenju, dva dni sem ga komej jemala zjutraj in zvečer in potem sem imela to čudno izkušnjo. Bila sem dokaj, skoraj preveč ???dobre volje- sv službi, res, prav high brez drog, nasmejana in še z napadi smeha- čeprav sem dva dni nazaj imela sceno in sem bila čisto obupana, takrat sem jokala. No, ta dan je moje počutje bilo čist nasprotno, potem pa sredi te evforije kot strela z jasnega (brez opozorila in brez pomisli ali strahu) panični napad   res- prišlo je iznenada in ves ta že pozabljen strah, zdaj kot da sem se preveč sprostila, preveč dobro počutila, kaj če me odnese, izgubim kontrolo, če postanem manična (še nikoli nisem bila, a poznam od drugih), se mi zmeša, kaj če naredim kaj narobe- se osramotim, kaj če....pa zraven občutek nerealnosti, zmeda, pristisk v glavi, vrtoglavica in tiste čudne noge ko izgbljaš občutek v njih...groza, skrtka, in seveda nihče ni zaštekal kaj se dogaja z mano, edino jim ni bilo jasno zakaj se več ne smejem, sodelavko sem prosila če lahko greva skupaj do avta in jo oslušala kako je klepetala, toda zdelo se mi je da sem tako daleč stran od vseh. Potem mi je doma ratalo zaspati, saj sem bila izžeta, toda bojim se- saj veste česa. Pa do zdaj v službi ni bilo tega, ko se je to začelo sem bila na porodniški in ko sem šla v službo sem bila že na poti zdravja, vedno me je to zamotilo...

Zakaj se je vrnil , ja, saj vem, najbolje je sprejet, zdaj se seveda sprašujem ali je možno, da sem tako občutljiva, da bi lahko tako reagirala na dominor? Ker res se več ne spomnim kdaj sem pred tem nazadnje doživela napad panike. Da bi moji možgani tako reagirali na nekaj kar naj bi zniževalo raven stresnega hormona? Možno je vse, sem se prestrašila tako da sem nehala jemati dominor dokler ne zvem kaj novega- vem, da naj bi sicer deloval šele po 10 dneh, samo kaj pa jaz vem, veliko sem drala o panični motnji, samo ko opazujem te telesne simptome, ko se zdi da se bliža konec, se mi zdi, da se nekaj zelo hormonskega dogaja v telesu.

ne vem no, če je komu to za brat, hvaležna bom za kakšen odgovor, pa lep dan vsem, brez panike

[nebesno modra]

kaj res nihče ne bo povedal nič?
Zdaj sem že spet tesnobna in izgubljena. Pa čakam na kakšen odgovor. Bo zgleda treba kaj delat iti in se s čim zamotiti.

By

[Anchi]

Dominor je prehransko dopolnilo in ne zdravilo, torej tudi nekih občutnih vplivov na razpoloženje nima oz. naj bi samo pomagal pri zmanjševanju negativnega odziva telesa na stres. Moje mnenje je, da ti Dominor 100% ni povzročil napada panike. Ljudje s paničnimi napadi radi zelo hitro povežejo dogodke, dejavnike iz okolja, ki pravzaprav nimajo nobene zveze drug z drugim. Jaz se spomnim da v enem času nisem marala nositi enega puloverja, ker sem v njem nekajkrat doživela napad tesnobe. Eni se začnejo izogibati določenih prostorov, ljudi, situacij itd...resnica pa je, da napad panike ne pride od zunaj, ampak od znotraj. Sama praviš, da si Dominor začela jemati zaradi stresov v službenem in privatnem življenju. Zakaj torej misliš, da je bolj verjetno, da je tvoj napad panike sprožilo neškodljivo prehransko dopolnilo, kot da ga je sprožil stres v tvojem življenju (ki dokazano vpliva na tesnobo)?
Jaz ti predlagam, da stopiš do psihologa ali psihiatra in se o tem pogovoriš z njim. Brez terapije in/ali brez zdravil se panična motnja namreč zelo rada ponavlja, in to ob vsakem malo bolj stresnem obdobju. Dobra novica pa je ta da se jo da lepo obvladati, če sremenimo svoje avtomatske odzive na stres oz. na zunanje dogodke, se naučimo sproščanja itd..
Če sumiš, da je s teboj nekaj fizično narobe, pa seveda stopi do svojega osebnega zdravnika, ki ti lahko pregleda kri.

[nebesno modra]

Pozdravljena Anchi in hvala za tvoj odgovor!

Ne mislim, da je z mano fizično kaj narobe, sem že ob prvih pojavih panike dale skoz ene preglede- ščitnica, ekg, holter...ugotovili so sicer ekstrasistole...hodila sem tudi k psihiatru, a takrat je bilo bistveno hujše kot zdaj, poleg tega sem se čutila ujeto, ker je otrok bil tako majhen in odvisen od mene. Psihiater je omenjal zgolj pomirjevala. okej, moram nekam, pridem nazaj

[vesnav]

Modra,
ne sekiraj se.
Pomiri se.
Dominor nima zveze s temi tvojimi občutki, ampak tvoje novo življenje, ki ob stresu v službi in doma jemlje energijo.. Imaš dojenčka, če prav razumem, to je vse nekaj novega, hormoni, ja, delajo malo po svoje itd..
Glej, prišlo je kot strela z jasnega.. Verjamem, da te je presenetilo, saj je bilo nekaj časa ok in si zdaj morda vsa jezna in polna dvomov. To poznam, se mi je dogajalo kar nekaj let po porodu.., pa minilo, pa sem in tja še vedno kaj "uleti"; kakšen filing, kakšna čudna tesnoba, pa je spet ok.. In, logično, ko človek poskuša spet lepo zaživeti, se sprosti, veseli.. Pa vmes kakšna stresna situacija, ki bi jo morda kdaj prej čisto simpl obvladala, se ti zdaj malo drugače prikaže.. Telo odreagira po svoje, ti pa tega ne pričakuješ, saj si že ok, si že boljša itn...
Kaj ti pišem? Nič ne paničari, super, da moraš nekam iti, da se zaposliš, vendar počasi in bolj umirjeno, stabilizirati se moraš.. Poskusi se distancirati od evforije ali stresov v službi, raje več časa posveti crkljanju malega bitjeca pa kaj podobnega...
Jaz ne bi šla na tvojem mestu k nobenemu zdravniku, saj, če sem tudi to prav razumela, si tudi prve panične tegobe obvladala brez AD... Panični napadi še ne pomenijo depresije... Nadaljuj raje z zelišči pa sebe imej fejst rada!
Čao

[nebesno modra]

Pozdrav tudi tebi Vesna in hvala za odgovor , hvala tudi tebi Anchi in oprosti za prekinitev. Nisem zbežala zaradi panike ampak sem šla s kolegico malo na luft v naravo.
Najprej zakaj sem vprašala zaradi dominorja- saj meni se tudi zdi praktično nemogoče, ampak vendarle...Sprašujem pa ravno zavoljo čudnega naključja, ker tako dolgo je bilo vse okej, čeprav so bili stresi in vse to, zdaj pa- pa ravno po tistem ko sem začela z dominorjem in naj bi bilo še boljše- me je poknilo in to sredi dobrega počutja...In to so zdaj ta vprašanja. Torej , vem, da fizično ni nekaj hudo narobe, razen če so se moji hormoni v zadnjem času postavili na glavo, ampak ne bi spet hipohondrirala okoli zdravnikov, ker kolikor vem sem to že dala skoz in prerasla :clap:Ampak vseeno, če gre za neko kemijsko reakcijo v možganih, dominor pa znižuje kortizol, če sem prav razumela...mogoče pa ga jaz rabim malo več? Mislm ravn kortizola. Ali pa sem se na nek posiljen način šla srečo in potem padla dol? Ja,že spet sem nekaj posebnega...

Vesna, moj otrok zdaj že ni več dojenček, zato pa- ker sem prve napade panike doživela po njegovem prihodu in jih potem povezala s tem in tudi nekako prerasla- brez AD, psihiater je omenjal pomirjetevala vendar se tudi za to nisva odločila ker sem takrat še dojila in kasneje tudi več ni bilo potrebe po tem saj se mi je zdelo da obvladam , da me panika ne more več strašit...Najbolj paradoksalno pa je, da sem to doživela prav zdaj, ko sem prvič po več letih čisto sama za tri dni, otroka sta šla z očkotom in imela sem ves čas- poleg službe kjer sem res imela nesoglasja, ampak vseeno je bila amerika, potem pa mi uleti to. Vesna, vem da se veliko ženskam to zgodi po porodu, pa bil je že sam prihod tega otroka v paniki in z težavami, prej pa teh duševnih stanj nisem poznala, samo sem potem veliko brala o tem, tudi ta forum mi je bil v pomoč, pa obporodne stiske...Če bi bila nuja, bi šla spet po pomoč, čeprav prejšnjič mi tiste debate niso nič več osvetlile, varianta bi bila psihoterapija, ali pa skupina za samopomoč samo na našem koncu ne vem, da bi obstajala. Drugače pa je možno, da sem imela zdaj veliko časa za razmišljat, ko ni bilo otrok in so prišli spet strahci na obisk ker je bilo tega časa v samoti preveč zaenkrat. Tako kot sem to prej nujno rabila da grem za kakšen dan stran, da se mi ne strga, je zdaj tu nastala praznina. Pa saj se vrneta in bo še veliko galame, samo jaz sem si polnila baterije, pa naletela na bombo. Hvala obema še enkrat za prijazne besede in trud, saj mora biti okej, kakorkoli že, jaz tudi verjamem bolj v naravo kot v kaj drugega.lp

[nebesno modra]

še to- se opravičujem za napake pri pisanju, sem malo v naglici tipkala in nisem popravila za sabo. Drugače pa ste res super tu gor. lp