PANIČARJEV ZDRAVSTVENI LEKSIKON

[Toja]

KikiN...a si ti tole mene opisoval... ,
vse to se je tudi meni dogajalo pred dooolgo časa nazaj, zdaj pa vem, da je bilo vse
brez pomena, da se mi ne more nič zgodit...predelala situacijo in danes se ob tem res
še lahko samo nasmehnem...

KikiN...verjemi, da mi ni bilo lahko, samo to, da zdajle pišem,
pomeni, da je možen izhod iz vsega tega... 

Aja...pa lepo pozdravljen med nami..."paničarji"...

[tinkibinki16]

Folk, zakon smo, da se lohk tolk sami sebi nasmejejo....

Ena dodatna: zadnjič sem se zbudila z bolečim gležnjem (vsega skupaj ni bilo nič od nič, ker bi lahko skakala kot ponavadi ) in seveda zagledam najbolj izstopajočo žilo in kaj sproduciram? Krvni strdek (če bi se ga s prostim očesom videlo, najbrž ne bi bil smrtno nevareen ) in bližajoča pljučna embolija....
waw, hvala bogu in vsem svetnikom  da me prime samo vsake toliko in da z vsako diagnozo ne oddirjam takoj k zdravniku. Zdaj sem prišla do take faze, da k zdravniku sploh več nočem (še po recepte pošljem koga drugega)
Zadnjič sem celo šla in je bilo res nekaj precej narobe in so me malo ošteli, zakaj sem toliko časa čakala doma. In seveda imam odgovor: čakam da popusti.....

[KikiN]

waw, hvala bogu in vsem svetnikom  da me prime samo vsake toliko in da z vsako diagnozo ne oddirjam takoj k zdravniku. Zdaj sem prišla do take faze, da k zdravniku sploh več nočem (še po recepte pošljem koga drugega)
Zadnjič sem celo šla in je bilo res nekaj precej narobe in so me malo ošteli, zakaj sem toliko časa čakala doma. In seveda imam odgovor: čakam da popusti.....

Hehe, tud jz sem bil od začetka tak, da sem za vsako malenkost hodu h dohtarju. Zdej pa  me že dolgo ni videl. Pač sprijaznil sem se s tem, da to ni nič, da imam vse samo v glavi. Pač potrpim, ko me prime - pa čeprav je hudo. Je pa problem, če mam dan, ko nimam napadov in me nič ne boli - takrat se ustrašim, da res ni kaj narobe z mano. 

[mina]

Je pa problem, če mam dan, ko nimam napadov in me nič ne boli - takrat se ustrašim, da res ni kaj narobe z mano. 

Če te po 30-tem letu zjutraj, ko se zbudiš, ne boli nič, je vprašanje, če si sploh še živ...

Ja tako mi je rekel en gospod, ko sem bila še mlada. 

[tinkibinki16]

Je pa problem, če mam dan, ko nimam napadov in me nič ne boli - takrat se ustrašim, da res ni kaj narobe z mano.

Ja, nikoli ni prav. Naši možgančjki delajo svoje. Kot pravi LEONARD; Prva polovica življenja mineva, ko si kvariš zdravje, druga pa, ko ga popravljaš. "

Problem v perfekcionistih je v tem, da od sebe zahtevamo, da bi naše "motnje" čez noč odpravili....

Uglavnem nam humor pokaže, da smo na dobri poti. Tisti vic od Micke, ki se je po petih letih že navadila tegob mi je všeč. Me spominja name

[Ms. Know it all]

Živijo.

Sem čisto nova in je skrajni čas, da sem se prijavila...ker tole kar se pa meni dogaj apa presega vse meje..ah ja

Začelo se je decembra z bulo na roki, zakatero sem bila prepričana, da je rak...no pa ni bilo, vse ok,
potem sem krvavela v trebuh...da ne govorim koliko stvari mi je šlo po glavi in je bila koncu ovulacijska krvavitev.
Pred dnevi mi je moj ginekolog našel eno tvorbo oz. nekaj kar ni prepoznal med maternico in jajčniki, nj nebi bilo nič nevarnega in to je to.
Jst pa vsa prestrašna, berem miljon stvari in zdej me noro boli  spdaj v hrbtu kar si razlagam kor tak trebušne slinavke ali pa želodca, pa v žlički...pa slabo mi je ...Mah in to jetko naporno, ker se ne morem sprostit...
Sem se naročila še na en pregled k drugemu ginekologu po drugo menenje in to čakanje do sobote me ubija, ker samo razmišljam kaj vse me lahko doleti.

 

[Panda]

Hej!
Te popolnoma (če ne še predobro razumem).
Ti se vsaj k zdravniku spraviš. Jaz čakam da tako boli da ne zdržim več, ali pa ko sem slučajno pri zdravniku zaradi drugih stvari, zbiram pogum da omenim še to.
Mogoče pa je prav da iščeš še drugo mnenje. Vendar s sekiranjem ne bo nič boljše.
Jaz se vsak dan posebej prepričujem "ne bo te ta trenutek kap, isto je bilo včeraj pa si potem normalno šla še na težek trening...." pomaga že če daš iz sebe to skrb, da si jo priznaš.
Karkoli že imaš, morajo doktorji konec koncev itak enkrat odkrit. Ena zdravnica mi je nekoč rekla "če te že dve leti boli, potem bi morala zdaj že mrtva bit"... pa je potem nehal (ker vse take zadeve podobne raku, napredujejo zelo hitro in opazno).
Pa nikoli NIKOLI ne brat svojih simptomov po internetu. Jaz se še na wc izmuznem kadar kdo v družbi začne govorit "mojemu prijatelju so pa to pa to najdl..." raje grem, ker če ne imam naslednji dan isto stvar kot un prijatelj.
Drži se, pozitivno glej na svet, pridejo slabi dnevi, oklepaj se dobrih.

[Ms. Know it all]

Panda hvala za odgovor:)
Jah pri meni je problem, da ko nekaj je začnem napletati zgodbice, prej ne...ko pa je nekaj nepojasnjenega, potem mi je pa vse sumljivo.
Imam pa vedno nekaj na rodilih, sem imela do sedaj 3 operacije, pa konizacijo n MV, neplodnost zato me ta tvorba tako zelo skrbi. Ampak, ko bi ostalo pri tem..ne  , jz moram najdit še miljon novih simptomov zraven

[Panda]

Vidiš, jaz sem pa srečna če mi sploh kaj najdejo (da si dokažem da si ne izmišljujem), in je na koncu ironično ko si po eni strani oddahnem da so nekaj našli, po drugi strani me je pa strah kaj zdaj sledi.
Preberi vse naše prejšnje komentarje, naše leksikone. Gotovo boš našla vse kar imaš Če bi študenti medicine na nas delali doktorate, bi bil to kar dober doktorat

[tinkibinki16]

Pozdravljeni,

Da malo obidim mojo priljubljeno temo.

Vrtoglavica in slabost pri prebolevanju gripe - nikoli več se ne bom zavedla kje sem - huda demenca
 

Ma za popizdit kaj me prime

[alimali]

Pozdravljeni!

 Sem nov na tem forumu in se danes prav na veliko smejim čeprav sem še včeraj misli, da me bo kar pobralo in sem se že nekako poslavljal od žene in otrok. Zdravil sem se 6 let z Paroxatom in potem prenehal, ker je bilo počutje normalno. Zdaj pa se je anksioznost spet pojavila in vsi ti našteti znaki, ki so seveda plod domišljije. Opazil pa sem naslednjo stvar in sicer, da se vsi zelo dobro spoznamo na medicino. Sem skoraj prepričan, da v znanju nesemo tudi kakšneka šolarčka z medicine
No internet nam je tukaj res v pogubo, ker se vse prehitro najdeš lahko v vsaki bolezni.
Ena mojih najbolj bedastih pa je bila da se bom slabo počutil, če se ne bom vsedel na tisto stran stola s katere sem  vstal. Ali pa , če sem se proti ženi obrnil na levo sem se nazaj potem moral obrniti v isto smer.

Super ste! Upam, da bo možno prebrati še več prispevkov pa lep dan vsem.

[mina]

Ena mojih najbolj bedastih pa je bila da se bom slabo počutil, če se ne bom vsedel na tisto stran stola s katere sem  vstal. Ali pa , če sem se proti ženi obrnil na levo sem se nazaj potem moral obrniti v isto smer.

Tole mi pa malo na OKM disi... 

[alimali]

Ja Mina tudi sam sem se tako spraševal pa sem potem ugotovil, da le iščem neke izgovore in prelagam slabo počutje na to ali ono. Nisem si hotel priznati, da gre za depresijo in anksioznost. Hvala bogu ali komu drugemu, da sem pravočasno poiskal pomoč

[Maycha]

Zdravil sem se 6 let z Paroxatom in potem prenehal, ker je bilo počutje normalno.

alimali, a si imel kakšne težave ob prenehanju jemanja omenjenega ad? Tako pogumna bi se želela biti tudi sama, ampak še kar odlašam ... sem anksiozna in še imam težave s tesnobo, vendar se zavedam, da me ad ne bodo pozdravili, temveč se moram sama aktivno soočati s temi problemi.
Sprašujem zato, ker sem z jemanjem Paroxata skušala prenehati že približno 3x, ampak sem imela takšne odtegnitvene simptome, da sem šla nazaj na ad. Jemljem minimalno vzdrževalno dozo, ampak po 7 letih jemanja bi si res želela zaživeti brez ad ...

[tinkibinki16]

Še en pacient, ki ne more opustit ADjev. Včasih si moram prav tako rečt, da se malo stresem . Dvakrat sem že opuščala Cipralex (10mg) -obakrat neuspešno. Tudi s težavo sem se jih lotila jemat. Ne znam spremenit svojih navad. Trenutno so ADji moja navada. Zdaj pa ko sem uglavnem v redu (po kaki virozi tesnoba spet privre na dan), mi vedno znova teži it v lekarno vnovčit recept, ker si mislim, da tega res ne rabim....

paničarji smo pač paničarji
 
Se nam pa zaradi tega ful dogaja. Adrenalina ne manjka in če imajo znanstvenki (eni) prav, da adrenalin preprečuje raka, smo na dobri poti. To je le za hec

[*Lily*]

Pozdravljeni doktorji in doktorice!

Zelo sem vesela, da tale tema še živi. Vidim, da imamo zelo podobne zdravstvene leksikone. Verjetno smo študirali na istem faksu... Upam, da boste še pisali na to temo saj je njen namen ta, da bi vsak uvidel, da ni sam v tej nori zmešnjavi občutkov in da nas je kar nekaj, ki smo ali pa še trpimo za  sindromom "hitrega samodiagnosticiranja smrtonosnih bolezni".

Že kar nekaj časa me ni bilo na forumu in danes sem se do solz nasmejala  , ko sem prebirala vaše in moje zdravstvene leksikone. Ampak eden mi je pa polepšal še nekaj naslednjih let:

ZASPANOST - glej ga zlomka, zgleda da ne morem več živet

Tale je bil pa direkt v žilo  !!!

Topel objem za vse in objavite še čim več paničarjevih zdravstvenih leksikonov!!!

Lily.

[tomcruise]

Ma ste me nasmejali do solz. In, madonca, prav vsako 'bolezen' imam  Zadnje čase imam probleme z zobmi in posledično zmanjšano odpornost, zato je ljuba tetka Tesnoba spet prišla na okoli. Aja, pa stric Panični napad  Fasala sem fanj prehlad, ki mi je šel na sinuse, kar mi je povzročalo in mi še povzroča vrtoglavice - aha, eden od znakov infarkta. Prej sem gledala 'bolečina v predelu žličke' in sem prišla do diagnoze 'rak na želodcu'...  Nema da nema 

Sem pa pred dnevi, ko sem bila sredi fanj napada panike al tesnobe, mogoče je bil celo kakšen blažji infarkt , delala počepe na službenem wc-ju. In zanimivo, da ko preusmeriš pozornost, tudi napad mine... nisem se odločila za ad-je, poskušam prebroditi s knjigami ala 'Adijo, tesnoba', 'Premagovanje anksioznosti za telebane', in seveda ta vaš forum. sej pravim, do zdaj je šlo kar v redu, zdaj pa me je ta viroza prou zdelala.

Veliko smeha vam želim, in pozitivnih misli

[*Lily*]

Tomcruise, zdajle sem se pa spet mal od srca nasmejala. Pa ne tvojemu postu... Ampak temu s počepi. Meni je to zelo pomagalo, sam noge so me skor en mesec bolele... Smejala sem se, ker vem, da tale naš sodoben, hiter tempo zahteva čedalje več žrtev depresij in panik. Pa mi je prišla v misli slika kako pol Slovenije počepa  ... eni na trati pred hišo, drugi v dnevnih sobah, tretji v wc-jih, četrti kar v službi ob pisalni mizi... Oh, kaj pa bi brez domišljija?

Lp in objem vsem. Lily.

[tinkibinki16]

Ja te misli so res special edition....Meni se začnejo pojavljat kaotične misli tudi ob pozitivnih spremembah, ko bi vsi drugi skakali v zrak. Waw.....namesto da se prepustimo užitkom sproduciram dramo: glej, zdaj se pa življenje približuje k koncu, ko ti vse tak hitro uspeva ....dosti jih je umrlo, ko jim je začelo iti fajn  za crknit ej.

zadnjič mi reče otrok; mama zakaj je na tvoji majici polno las....in jaz v glavo: evo, to je to. zadnji stadij

[antonieta]

Zanimivo,  kk se najdeš;)  To že en mesec razmišljam: po moje mi gre tko fajn.. verjetn je smrt za vogalom;)  in še nekaj me pod levim rebrom špika..
Ultrazvokov sploh ne štejem več, in namesto da bi uživala,  se žrem ... žrem in žrem: kaj bo,  verjetno sem bolana... da se v mislih že kar poslavljaš od tega sveta... 
Glede leksikona pa:  vaš leksikon je tud moj, samo jaz mam MS ker me mravljinči v mezincu...