Aspergerjev sindrom

[Lublancan78]

Pozdrav. Pred parimi dnevi sem med brskanjem po internetu prvič zvedel za takoimenovani Aspergerjev sindrom...že ko sem samo preletel tekst sem opazil da so simptomi ASja enaki tistemu kar sam doživljam...težave v interakciji z ljudmi, telesna nerodnost in težko vživljanje v občutke drugih ljudi, teh simptomov je kar še nekaj, naštel sem tiste bolj glavne. Ja očitno depresija in sizofrenija ni dovolj in imam še to obliko avtizma. Kar malo preveč težav za moj okus. Po drugi strani se pa sprašujem če ni As samo drugo ime za socijalno fobijo.No zanima pa me če je med vami kdo, ki mu je psihijater ali psiholg postavil dijagnozo Aspergerjeva sindroma in kakšen je bil potem postopek zdravljenja. No ubistvu me zanima mnenje od vseh obiskovalcev foruma, kaj si mislijo o tej stvari.  Pa še link, za podrobnejše informacije:http://en.wikipedia.org/wiki/Asperger_syndrome

[trina]

Praviš, da očitno depresija in shizofrenija nista dovolj - imaš torej diagnozo shizofrenije?

Težave v interakciji z ljudmi, telesna nerodnost in težko vživljanje v občutke drugih ljudi so namreč najbolj tipični negativni simptomi shizofrenije - negativni in pozitivni simptomi shizofrenije niso mišljeni vrednostno, ampak pomenijo pač to, česar je pri človeku preveč (blodnje in halucinacije - to so pozitivni simptomi) oziroma, kar manjka (to pa so simptomi, ki si jih naštel; človeku manjkajo te sposobnosti - to so negativni simptomi). In nimajo niti najmanjše zveze z Aspergerjevim sindromom.

Ne išči, kam vse bi lahko uvrstil svoje simptome, ker boš potem kmalu ugotovil, da imaš tako rekoč vse možne duševne motnje hkrati. En simptom lahko nastopa pri celem kupu različnih motenj - psihoza je, denimo, tak simptom in lahko nastopa pri shizofreniji, shizoafektivni motnji, blodnjavi motnji, bipolarni motnji, hudi depresivni motnji in še v par motnjah. Prav posebne sorte je tesnoba, s tujko anksioznost, ki nastopa tako rekoč pri čisto vseh motnjah - je tako rekoč ekvivalent povišani telesni temperaturi pri telesnih boleznih.

Diagnoza se ne postavi na osnovi naštevanja simptomov, ampak glede na to, kateri simptomi nastopajo hkrati: skupek točno določenih simptomov je sindrom. Vsaka bolezen, tudi telesna, ima svoj značilni sindrom. Če torej simptomi tvorijo določen sindrom, pomeni, da so zaobjeti v dani diagnozi in ne morejo biti podlaga še za kako drugo diagnozo. Zato je nesmiselno iskati, v katero drugo motnjo bi jih lahko še uvrstil.

[asha]

Shizofrenija, socialna fobija, bipolarna motnja, depresija, anksioznost itd., so lahko posledice neprepoznanega in nezdravljenega Aspergerjevega sindroma.

Lahko da bi pri tebi šlo tudi za Aspergerjev sindrom, odvisno od tega, kako si se obnašal v otroštvu. Nekateri simptomi se pri različnih diagnozah lahko prepletajo.

Če npr. ne veš kako se obnašati, ne razumeš sarkazmov, metafor, imaš morda motorične težave, se pojavlja hipersenzibilnost itd., gre verjetno za ta sindrom, vendar se je, ravno zaradi prepletanja simptomov, najbolje pozanimati pri specialistih in podrobno preučiti obnašanje sedaj in v otroštvu. Le tako se lahko postavi prava diagnoza in so boljše možnosti za ozdravitev

Jaz imam npr. Aspergerjev sindrom, anksioznost, prebolela pa sem tudi epilepsijo in jemljem antidepresive (opazno je veliko izboljšanje)

[nada]

ASHA ZANIMA ME, KAKO SI PREBOLELA EPILEPSIJO, SAJ JO IMAM TUDI JAZ PA ŠE ANKSO IN DEPRESIJO ZRAVEN?

[trina]

Da sta lahko shizofrenija in bipolarna motnja posledica neprepoznanega in nezdravljenega Aspergerjevega sindroma, je popoln nesmisel.
Shizofrenija in bipolarna motnja sta tako kot epilepsija organski motnji in ne nastaneta kot posledica katerekoli druge bolezni; razvijeta se, ko se aktivirajo in izrazijo geni, ki so jima podlaga. Tako kot epilepsija nista ozdravljivi; nobene teh motenj se ne da 'preboleti' kot ošpice, lahko pa se jih uspešno obvladuje.
Anksioznost in depresivni simptomi so seveda lahko posledica in torej pridruženi simptomi pri res katerikoli motnji - se pa zaradi njih ne spremeni osnovna diagnoza.

[Putka]

Shizofrenija, socialna fobija, bipolarna motnja, depresija, anksioznost itd., so lahko posledice neprepoznanega in nezdravljenega Aspergerjevega sindroma.

Lahko da bi pri tebi šlo tudi za Aspergerjev sindrom, odvisno od tega, kako si se obnašal v otroštvu. Nekateri simptomi se pri različnih diagnozah lahko prepletajo.

Če npr. ne veš kako se obnašati, ne razumeš sarkazmov, metafor, imaš morda motorične težave, se pojavlja hipersenzibilnost itd., gre verjetno za ta sindrom, vendar se je, ravno zaradi prepletanja simptomov, najbolje pozanimati pri specialistih in podrobno preučiti obnašanje sedaj in v otroštvu. Le tako se lahko postavi prava diagnoza in so boljše možnosti za ozdravitev

Jaz imam npr. Aspergerjev sindrom, anksioznost, prebolela pa sem tudi epilepsijo in jemljem antidepresive (opazno je veliko izboljšanje)

S prvim delom tvojega posta se absolutno NE strinjam in mislim, da je nesmiselno takole trositi neumnosti brez neosnovane podlage.

[Gorenjka]

Moram priznati, da me je omemba Aspergerjevega sindroma presenetila, saj tega do sedaj nisem poznala. Pred časom sem se oglasila in predstavila v zvezi s socialno fobijo, sedaj pa ugotavljam, da se lahko umestim delno tudi pod ta sindrom, pa tudi če ne, je težko živeti s podobnimi lastnostmi. Ne bi rada izpadla solzavo, saj sem imela v življenju kar srečo glede na svoje lastnosti, bi pa želela opozoriti na težave, s katerimi se je potrebno spopadati ob tem.
Že kot otrok sem vedela, da nimam telesnih spretnosti – ne pri gibanju, ne fine motorike. Če k temu prištejem ne prav čudovito zunanjost in nesposobnost sproščenega komuniciranja, menim, da si lahko predstavljate podobo popolne zgube oziroma luzerja
Sama sem imela srečo, da so včasih zaposlovali za nedoločen čas. V današnjih pogojih dela za določen čas prav gotovo ne bi mogla preživeti.
Ko potem bereš nasvete, da je treba več med ljudi, biti bolj sproščena.. se lahko le grenko nasmehneš in umakneš v svoj svet; vsak poskus druženja namreč izpade klavrno in še poveča občutek manjvrednosti.
Vem, da v naravi in družbi že od vekomaj velja zakon močnejšega, tudi se strinjam, da ne more biti napredka brez sposobnih ljudi. Toda kaj naj storimo tisti, ki si resnično tudi sami želimo biti taki, pa nam naše telo in duševnost tega ne omogoča ?