POMOC IN REFERENCE

[monika_k5]

Zdravo.

Pred nekaj dnevi sem si prvic priznala, da potrebujem pomoc.

Stara sem 28 let in zenskega spola. Imam nihanja in kljub temu da delujem zelo socialna oseba sem zelo osamljena. Ponavadi zgubim zivce in neprimerno naderem ali na neprimeren nacin recem komu kaj, kar jih uzali. V zivljenju sem se nickolikokrat pretirano (bolno) napila (alkohola) in v tistem stanju dobila osebnost ki je ne poznam (polna jeze, agresije ali pa velike zalosti) in da sem imela naslednji dan nisem spomnila skoraj nicesar. Imam glavobole in vcasih cutim veliko sovrastvo do ljudi ali pa sveta. Moja samopodoba je zelo nizka. Sicer sem precej uspesna (poslovno), a polna strahov obcasno.

Ne vem ali so znaki bolezenski ali moram le razcistiti s slabo preteklostjo in sramom. Zelela bi referenco dobrega psihoterapevta ali psihiatra (?), ki bi mi omogocil strokoven in sproscen pogovor, na podlagi katerega bi lahko prisla do kaksnih zakljuckov. Najraje bi nekoga, ki se obenem spozna tudi na druzinske odnose (pri nas imamo belo ograjico - na zunaj je vse perfektno, znotraj pa se mi vcasih zdi zelo gnilo. Mamo vcasih prav mrzim. Potem pa imam slabo vest.)

Najlepsa hvala za pomoc!
Monika

[ton]

Hojla, Monika. Iz tvojega opisa je težko karkoli zbajati. Morda lahko opis, preden se lotiš preiskave naslovov (ali pa za čas, ko čakaš na prvi sestanek), pošlješ na Delovo posvetovalnico (http://www.delo.si/svetovalnica/psiha ) - nimam pa pojma, kako ažurne so dame tam.

Je pa pogumno, da si se odločila za korak. Pozdravljena in srečno pot.

[Mimoza]

Hej Monika.

Pobrskaj malo po forumu glede terpaije... je veliko izkušenj napisanih.

 

[monika_k5]

Hvala za odgovor in spodbudo.

Glede foruma je pa tako - ima zelo veliko informacij, a v njih (in branju diskusij) sem se po 4 urah kar izgubila :s Ne vem vec kaj je in kaj ni.

Zelela bi psihiatrinjo (zensko), ki dela v Ljubljani in ima paciente/stranke nekako mojega profila. Veliko (delovnih - s tega podrocja) izkusenj (15 let ali vec). Ne nagibam se toliko k receptu za kaksna zdravila; menim da bolj kot to potrebujem nekoga, ki me bo poslusal, znal odkriti moje pretekle fobije ter se po potrebi pogovoril tudi z mojo mamo (aka druzinska terapija); meni pa po potrebi postavil diagnozo (morda sem depresivna, mi namigujejo).

No, ce slucajno kdo lahko koga takega predlaga, bom hvalezna.

Lep vecer, papa

[*Lily*]

ojla, monika!

Iz tvojega posta se res ne da kaj veliko razbrati. Vsekakor pa težave imaš. Nič nisi napisala o tem zakaj sovražiš ljudi, mamo, ves svet. Prav gotovo obstaja za to razlog pa četudi je zakopan nekje v tvojih podplatih.

Na določeno situacijo gleda vsak drugače. In od tega kako gledaš določeno situacijo je odvisno tudi to, kako boš nanjo odreagirala. Torej je vsak človek sam zadolžen za to, da situacijo sprejme drugače ali pa jo skuša spremeniti na bolje. Ne vem zakaj včasih sovražiš mamo ampak, če sta imeli v preteklosti iz kakršnega koli razloga slabe odnose se izplača poskusiti in zgladiti spore med vama. Lepa beseda včasih najde lepo mesto. Če tvoja mama noče niti slišati za izboljšanje odnosov pa se poskušaj zavedati, da med vama obstaja močna vez, nista pa zvezani. Vsaka ima svoje telo, vsaka živi svoje življenje in vsaka skrbi zase tako kot misli, da je najbolje.

Glede tega, da včasih sovražiš svet in ljudi... Ja, v današnjih časih to niti ni težko... Tempo življenja je hud, ljudje so postali egoistični roboti, usmerjeni v kupčkanje denarja... Včasih je kar težko, da jih ne bi sovražil: ljudi in vsega sveta. Vendar pa predvidevam, da imaš svoj domek, kjer si ti gospodar svojega življenja. Kjer lahko počneš vse tako in takrat kot hočeš. Dom je tisti, ki nam dovoljuje, da smo v njem to kar smo. Tudi, če se moramo v službi prisilno smehljati in biti prijazni osem ur skupaj smo lahko doma takšni kot smo. Dom je tisto mesto kjer smo sami svoji šefi in kjer mi pišemo pravila. Izkoristi to.

Glede bolestnega popivanja in njegovih posledic... Čisto direktno ti predlagam, da opustiš alkohol, če ti bolj škoduje kot koristi. Pri tebi alkohol pač privleče na dan majhno zverinico, ki pove vse kar si misli. V vinu je resnica, je že star pregovor in v veliki večini kar drži. Vendar pa bo bolje, da to zverinico privlečeš na plan, ko boš popolnoma prisebna in ne omamljena od alkohola. V to te pa zna pripraviti pravi strokovnjak psihoterapevt. Ni slabo, da si že sama ugotovila, da bi čez pogovore s psihoterapevtom najbolje rešila svoje težave. Preteklost se zna včasih skriti globoko v nas in priplezati na plan le takrat, ko nam kakšne opojne spojine pokvarijo zavore. Vsekakor pa znajo to narediti psihoterapevti brez omamnih spojin. Poznam odličnega psihoterapevta vendar je na žalost moški. Če boš želela njegov kontakt mi piši na zs.

Lep večer. Lily.

[error696]

ta tema še deluje?

[voila]

Tudi jaz sem bila polna jeze in gneva, predvsem do tašče, zato, ker sem imela zelo slabo izkušnjo z njo
(alkohol). Zdaj je ona super, in počasi jo začenjam spoštovat. Jeza me je lovila sigurno par let, dokler
se nisem od depresije in paničnih napadov zlomila. V glavnem, gnev in jeza do vsega okoli mene
bledi in samo še včasih se mi pojavijo take prisilne misli. Torej, to se da zazdravit.
Oliva

[zgublena]

Ojla, Monika!
Sama se srečujem s podobnimi težavami kot ti in hodim že od začetka marca tega leta k psihoterapevtki, ki je full v redu, ti prisluhne, je sočutna in ima veliko znanja. Dela v Ljubljani.
Če te še zanima, se mi javi.
Sem pa tudi sama v sebi nosila ogromno jeze do mame in hkrati močan občutek krivde, tako da mi je znano. Zato nujno potrebuješ pomoč, da ta čustva daš ven in si dovoliš občutiti jezo do svoje mame, brez občutka krivde. Ker razlog za to obstaja.
Drži se, pa piši kaj.

[tina]

Monika, zdajle ko sem tole prebrala, mi gre kar na jok, ker imam obcutek, kot da govoris o meni. Tudi jaz imam podobne tezave in danes sem se po dooolgem casu odlocila, da je skrajni cas, da nekaj naredim, ker tako ne morem vec. In na prvem forumu, ki sem ga nasla, je bil prvi post, ki sem ga odprla, ravno tvoj. Nakljucje?

Zelim ti veliko srece in pozitivne energije na tale dezeven dan