ODLOČITEV - LOČITEV?

[PeSa]

Prazniki so mimo. Preživel sem lepe tri dni na kolesarjenju po Brkinih. Sedaj pa sem spet v tirnici za osamosvojitev. Juha postaja vse bolj vroča. Včeraj sem poiskal nasvet pri odvetnici. Poskusil sem še enkrat doma za sporazum, pa ne gre. Je že naredila galamo pri moji mami in jo spravila ob živce, tako da je njena podpora moji odločitvi že malo majava. Iščem informacije o postopkih naprej!
A ve kdo za kako sobico s souporabo kopalnice in mogoče kuhinje?

[OLJA]

S katerega konca Slovenije pa si ?  Lahko najdeš teh podatkov dosti na internetu.

[PeSa]

Ljubljana - Vič.   

[Aslan]

Salomonov oglasnk kupi ali Bolha.com.....pa še kje na netu...

Čestitke za pogum in odločenost!

[PeSa]

Naša sploh noče slišati o ločitvi. Trudi se biti zelo "vljudna" in ustrežljiva, da bi spremenila mojo odločitev. Jaz pa vstrajam, kajti če sedaj scincam, bo še slabše. Kaj bi rinil naprej v zvezi, če so moji občutki do nje čisto hladni. Nič me več ne privlači. Le trpljenje bo, pa vem, da tudi ona nebo dolgo tako prijazna. Zgovarja se na hči (17 let), da bo težko prenesla....  Jaz pa mislim, da bi same kar dobro shajale, saj se znata mirno pogovarjat, pa še vse ji pusti in ji na "pladnju" prinese. Jaz pa samo godrnjam in jo silim, da kaj naredi, ker je ne morem  gledati poleževati pred TV....
Zlepa - sporazumno ali pa s tožbo, s tem pa konec pregovarjan - ostro - samo to še ostane.

[ton]

Opala, o hčeri pa doslej nisi nič pisal - še huje, v vajini zgodbi se doslej otroci niso pojavljali niti kot okrasek. In praviš, da zdaj neka 17letna tujka poležava pred televizorjem? Tole me je pa prav razočaralo, PeSa.

[Arwen]

Sem pač potrpel toliko časa, da je tamala hči malo odrasla (17.let) in se bo lažje organizirala.
Da pa bi bilo sporazumno, pa zaenkrat ne izgleda. Je zelo trmasta.

[She_]

Ne samo, da je žena grozna, zdaj je grozna še hčera.

[Azrael]

In praviš, da zdaj neka 17letna tujka poležava pred televizorjem?

Ton, a si ti morda bolj na trdo po štengah padel v kratkem? (na glavo, da se razume).

[ton]

Ne vem, Azrael, na kaj misliš, lahko malo pojasniš? In ne, v zadnjem obdobju nisem nikamor padel, hvala za skrb.

[mina]

Opala, o hčeri pa doslej nisi nič pisal - še huje, v vajini zgodbi se doslej otroci niso pojavljali niti kot okrasek. In praviš, da zdaj neka 17letna tujka poležava pred televizorjem? Tole me je pa prav razočaralo, PeSa.

Ne samo, da je žena grozna, zdaj je grozna še hčera.

Naj bo "grozen" kdorkoli ali pa nihče. Dejstvo je, da tip ne čuti več ničesar do  žene in bi rad živel v (svojem) miru. Nihče mu ne more  te pravice vzeti.
Za hčer morata poskrbeti oče in mati, dokler se ta šola in ni sposobna sama skrbeti zase. Če pa "poležava pred televizorjem" in ne dela nič...njen problem. Naj jo vzdržuje kdor želi.
Otroci so neke vrste okrasek. Z njimi se "kitimo" dokler niso zreli, da odletijo. Po mojem niso sploh pomembni v odnosu med partnerjema in ne smejo biti razlog za (ne)ločitev.

[Azrael]

Opala, o hčeri pa doslej nisi nič pisal - še huje, v vajini zgodbi se doslej otroci niso pojavljali niti kot okrasek. In praviš, da zdaj neka 17letna tujka poležava pred televizorjem? Tole me je pa prav razočaralo, PeSa.

Tole je eno cinično podjebavanje... čisto neosnovano, popolnoma mimo.
ČE se s hčerko ne razume, oz. nima smisla za otroke, je to samo razlog več za ločitev, ki je bistvo te teme.

[Azrael]

Oprosti za grobost, Ton... včasih me kaj razjezi in reagiram  neprimerno.

[She_]

Naj bo "grozen" kdorkoli ali pa nihče. Dejstvo je, da tip ne čuti več ničesar do  žene in bi rad živel v (svojem) miru. Nihče mu ne more  te pravice vzeti.

Nikjer nisem napisala, da ne podpiram ločitve.
Ravno nasprotno, mislim, da je za partnerja, predvsem pa za otroka vedno boljše, da gresta narazen, če stvari ne funkcionirajo.

To, kar opažam je, da je stvar napisana zelo enostransko.
Kar popolnoma razumem, ker vsak partner pri ločitvi vidi bolj svojo stran.
Dokler ni pisanje šlo v smer, kjer sem dobila občutek, da se vse probleme vali na ženo. Da napiše, da ji bo za obletnico povedal za ločitev in doda nekaj v smislu - ha ha, kako sem jo zafrknil... In zdaj še hčera, samo poležava in nič ni od nje.
Sori, ampak logično opozorim na to, da bo prej ali slej moral priti do zavedanja, da je tudi sam naredil marsikaj narobe. Ne z namenom, da se ne bi ločil, ampak zato, da se mu zgodba ne bi ponovila v naslednjih razmerjih. Še posebej pa je tak odnos, kjer je po očetovem mnenju vsega kriva mama (po maminem pa oče) največji razlog, zakaj ločitev tako slabo vpliva na otroka. Ker vijugat med enimi in drugimi obtoževanji sigurno ni in ne more biti zdravo.

Za hčer morata poskrbeti oče in mati, dokler se ta šola in ni sposobna sama skrbeti zase. Če pa "poležava pred televizorjem" in ne dela nič...njen problem. Naj jo vzdržuje kdor želi.
Otroci so neke vrste okrasek. Z njimi se "kitimo" dokler niso zreli, da odletijo. Po mojem niso sploh pomembni v odnosu med partnerjema in ne smejo biti razlog za (ne)ločitev.

Če si želimo okrasek, gremo v trgovino in si kupimo nakit.
Otroci niso okrasek. Še posebej ne pri ločitvi (kjer ne glede na starost otroci skasirajo vsaj polovico stvari, ki nimajo čisto nič veze z njimi, ampak bi to morala biti stvar staršev)
Če je družina res taka, kot jo PeSa opisuje, potem me niti preseneča, da hči leži doma. Krivim družino ? Ne. Samo pravim, da je bolj smiselno od tega, da se na otroka kaže s prstom in se ga kritizira, rajši usmeriti otroka tako, da bo sprejemal odgovornost. Še bolj smiselno pa, da najprej to naredita starša sama.

[trina]

Opala, o hčeri pa doslej nisi nič pisal - še huje, v vajini zgodbi se doslej otroci niso pojavljali niti kot okrasek. In praviš, da zdaj neka 17letna tujka poležava pred televizorjem? Tole me je pa prav razočaralo, PeSa.

Tole je eno cinično podjebavanje... čisto neosnovano, popolnoma mimo.
ČE se s hčerko ne razume, oz. nima smisla za otroke, je to samo razlog več za ločitev, ki je bistvo te teme.

Opala, tole ni samo cinično podjebavanje - še huje, da se greš takole norčevat iz odraslega moškega, ki piše na forumu o svoji stiski, je grdo, nesramno, daleč preveč pokroviteljsko in predvsem skrajno ponižujoče. In to narediš Ton, ki si na forumu tako skrbno gradiš brezhibno podobo razumnega, uravnovešenega, dobrohotnega in oh in sploh najzlatejšega zlatkota vsaj na nebojse, če že ne v univerzumu? Naj prvi vrže kamen, kdor je brez greha (in še to komaj potem, ko je temeljito pometel pred svojim pragom). Ti pa se namesto lučanja kamnov PeSi raje opraviči.
Tole me je pa prav razočaralo, Ton.

[ton]

Oh, Trina, dovoli, da zazeham. Zeham.

Dovolita, Azrael in Mina, da vama in PeSi pojasnim svoje mnenje. Če je kdo bral moj odgovor kot cinično podjebavanje, zagotavljam, da ni bilo v tem niti kančka cinizma in še manj podjebavanja.
Dokler je PeSa pisal o svojem odnosu do žene, sem njegovo mnenje podpiral. Ko se je naenkrat pojavilo (in to z ženine strani) vprašanje hčerke, sem pa zares spremenil mnenje. Nasprotno od Mine namreč mislim, da otroci niso nikak okrasek, pač pa verjetno najpomembnejša zadeva, ki jih v življenju porodimo. K nam, takim ali drugačnim, pridejo brez vsake krivde in namena - že zato se mi zdi naša prva dolžnost (če in ko smo si jih sploh omislili), da naredimo zanje vse, da bi jim bilo na tem svetu kar najbolje ter jih spravimo k sebi in potem od sebe na kar najboljši način.
Zato sem tako reagiral na PeSino omembo hčerke kot nekega ne najbolj pomembnega dejavnika. Povsem resno mislim, da je ta punca že doslej morala pretrpeti vsega boga in bo še naprej. K sreči, kot prebiram v kar resnih knjigah, so otroci presenetljivo odporna bitja in preživijo takorekoč neranjeni zelo mučne in hude dogodke. Samo upam lahko, da je ta punca med takšnimi.
Takole sem mislil.

[Azrael]

Dokler je PeSa pisal o svojem odnosu do žene, sem njegovo mnenje podpiral. Ko se je naenkrat pojavilo (in to z ženine strani) vprašanje hčerke, sem pa zares spremenil mnenje.

Zakaj pa? Ali ni za otroke pomembno vzpodbudno, nekonfliktno okolje za njihov zdrav razvoj... kakšen zgled pa sta starša z medsebojnim odnosom kot ga opisuje PeSa?
Ni slučaj, da mnogi otroci sami vidijo potrebo po ločitvi svojih staršev, bolj jasno od staršev samih.
Odraslost (staršev) pač ni garant zrelosti, daleč od tega.

[ton]

Dobro vprašanje, Azrael. Seveda je vzpodbudno okolje pomembno - ampak od rojstva, ne samo od dneva, ko se eden od staršev odloči, da ima zadeve dovolj.
Glede odraslosti staršev se bi ne mogel bolj strinjati s tabo, ampak kaj bova? Naj neodgovornim otroke kar vzameva? Naj jih tu in tam zapreva, na silo educirava?
Lej, če nam je nekako biološko vsajeno, da težimo po razmnoževanju, se mi zdi enako pomembna biološka potreba, da potomce pripeljemo do neke stopnje odraslosti. Jaz mislim, ni pa nujno, da smo za to polno odgovorni.

[Azrael]

Naj neodgovornim otroke kar vzameva?

Ne manjka primerov, ko bi to bilo še kako potrebno in ne manjka primerov ko se to zgodi prepozno oz. se sploh ne. Pa ne mislim zdaj na PeSo (da ne bo pomote), govorim o tistih skrajnih primerih. Za otrokov zdrav razvoj niso nujni biološki starši, ampak ljubeči starši, oz. odrasli.

[trina]

Le mirno zazehaj, Ton, daj si duška  - ko se boš nazehal, pa sprevidi, da si bil do PeSe grdo zasmehljiv in poniževalen in da se takole z ljudmi, ki pišejo o svojih stiskah, ni prav pogovarjati. Če si zmogel biti kot pobalin, ki je pritekel in zalučal kamen v nič hudega slutečega sogovornika, potem pa se obrnil, potisnil roke v žep in začel zehati, kot da ni bilo nič - bodi zdaj še mož in se mu opraviči.

Da bi nam morali biit otroci prva skrb in najpomebnejša dolžnost, imaš seveda prav. Nimaš pa prav v tem, da je PeSa hčerko omenil iznenada in kot ne najbolj pomemben faktor. Preden se v koga zakadiš, mu izkaži vsaj toliko spoštovanja, da pozorno prebereš njegove vpise.

Za otroke je res treba narediti vse, da bi jim bilo na tem svetu kar najbolje. Zato je treba z njimi ravnati kot z majhnimi ljudmi, ne kot s svojo lastnino - zares, ne samo v besedah. Otroci slišijo, vidijo in predvsem dojamejo bistveno več, kot si mislimo. Ko smo zmožni dejansko živeti in ravnati tako kot tako silno radi vzvišeno predavamo drugim, smo odrasli. Potem nam tudi ne bo treba iskati opravičil v kar resnih knjigah.

Vso srečo nam želim vsem sodelujočim v tej temi - še najbolj pa vsem našim otrokom.