perfekcionizem, popolnost

[moonica]

Se strinjam z jazzjazz, tu potem ne gre za perfekcionizem strah-zrak ... perfekcionizem ti je jazzjazz opisala.

Kar pa se tiče perfekcionizma pri pospravljanju ... ko vas berem (obvezno pomita posoda pred spanjem itd.) mam čist 'živčno telo' ... je (in še) mama pretiravala s tem pospravljanjem, da glava boli ... je bilo že vse bleščeče pa je blo treba še ... in to takoj, ko je ona rekla ... in to vedno v soboto ... in če je bil sončen dan in smo si vsi želeli kam it, ne, je blo treba vse prej pospravit (kot da pospravljeno že ni blo), pomit itak takoj po kosilu ... celo pred kavico!! ... ma, te mine vse skupaj ... Zdaj ko pride za več kot en dan pustim posodo po kosilu v koritu, tudi če imam takrat voljo in čas jo pomit (btw, pomivam rada!!), je ne ... niti ne pustim njej, da jo pomije ... se zavedam kaj delam ... in ni lepo ... ampak ... delam dalje ... je na nek način maščevanje ...
Uf, sem zašla.

[Arwen]

mogoče komu prav pride

http://www.osebnost.si/clanki/preglej.php?id=253

[jazzjazz20]

moonica...pri nas je biklo tako spucano (do maminega 50 leta)...da si upam mirne duše trditi, da če bi nas jedel iz WC školjke ti ne bi bilo nič...res...

[bikica66]

Tudi pri nas bi lahko jedel iz wc školjke ,vse moje otroštvo smo imeli doma kot v laboratoriju,zdaj pa se je veliko spremenilo oz. sem se jaz in na moževo žalost ne vstajam več ob 6 - takrat ko imam službo pop.

lp

[Aslan]

Tudi pri nas bi lahko jedel iz wc školjke...

Pri nas pa s pasje šalce...

[jazzjazz20]

MA MI SMO SKORAJ...SKORAJ OZDRAVLJENI...HIHI
se ne da več jesti s školjke...z mačjih skledic pa skorajda ja... (ko so čiste seveda)

[alexx]

Zmagujemo, zmagujemo...

[moonica]

poznam to, sej pravim ... tudi kot v laboratoriju ... ampak to mami ni uvidela, še zdaj ne ... sej pri sebi je to težko videt, lažje opaziš pri drugem kaj ... zate je to normalno in tisto kar počnejo drugi ni ... sploh, če si zelo 'ozkogled' ... jaz to težko prenašam ... da so ljudje tako NE-odprti za poglede, mišljenja, življenje drugih ... zdaj, ko midva z bratom nisma več doma je samo še ati tisti, ki mora poleg nje delat v soboto ... takrat je 'akcija', čez teden pa se tudi čisti, prah je KAO kar naprej povsod ... kar naprej vse pospravlja, ampak čez teden sama ...
pa sem tudi sama tak tip, ki ne prenese lih dobro nečistih, nepospravljenih prostorov ... ampak brez pretiravanja!! pospravljat mi ni bilo nikoli težko ... ampak ko mene prime ... v soboto me ponavadi ne ... če imam čas, zakaj ne bi mogla počistit v sredo, petek ... !? ma sej, njej se ni dalo (in se ji še ne da) nič dopovedati ... zdaj sem na svojem in pospravljam kater dan pač men zapaše ... za sabo nikoli ne puščam svinjaka, ga nisem niti takrat, ko so te besede letele z maminih ust ... sem se pa tudi navadila, da če drugi to počnejo, da se jaz ne vtikam v to - saj na nek način bi bila jaz potem njim 'zatežena' glede tega, kot meni moja mama ... mi je blo sprva ful težko, ker v bajti spodaj imajo večinoma kot bi padla bomba (brez pretiravanja) ... od začetka sem pospravljala jaz, nisem verjela dragemu in njegovemu bratu, ko sta mi pravila, da sta poskušala že na vse načine in nič (hvala bogu, da se onadva nista 'vzela po njih') ... zdaj, po parih letih tu, vem, da sta imela prav ... sem porabila tudi jaz precej energije za to ... pa nič ... lahko bi pospravljal vsak dan in se potem čez dve urci sekiral zakaj, kako je spet vse v razsulu ... zdaj pustim ... včasih še pride kak dan, ko kakšno stvar komaj 'požrem', ampak gre ... in ne težim ... naj vsak živi kot mu paše (to premalo ljudi upošteva!!!) ... če bo nekaj cunj ležalo na tleh, če bo par nepomitih posod do naslednjega dne, če postelja ni postlana ... pa kaj ... važne so druge stvari ... veliiiiko stvari je važnejših od tega!!

[jazzjazz20]

vseeno sem mnenja, da kaos okrog tebe...odraža kaos v tebi...
nek minimalen red in higieno je pa potebno vzdrževat...
pomembno je le, da ne pretiravaš v popolnost

[moonica]

vseeno sem mnenja, da kaos okrog tebe...odraža kaos v tebi...

tud jaz sem (bila) takega mnenja ... pa poznam par ljudi, ki kar naprej 'štimajo' po stanovanju, 'po sebi' pa nič ...

nek minimalen red in higieno je pa potebno vzdrževat...

se strinjam!!
čeprav, spet če pomisliš ... kar je zate minimalen red ni rečeno tudi za drugega ...


ko smo lih pri pospravljanju in teh zadevah ... kaj zna bit ful 'zadušljivo' ... kopičenje stvari doma ... da ne mečeš nič proč, da se ti samo nabira in nabira neuporabna/ljena roba doma ... mi smo tule po bajti naredili že par 'akcij', ko je šlo kar nekaj robe v smeti, iz sob, iz garaže ... pa še vedno je preveč vsega ... se pa občuti razlika ... se čuti nek pretok, lažji občutek ...

[jazzjazz20]

boljši feng shiu

[moonica]

boljši feng shiu

 

[She_]

meni je pa "nepospravljenost" noro osvobajajoča.. resno.

tudi pri nas doma je bilo vse sterilno,
in ko sem začela še zunaj ravnat stvari, se res nisem hotela spremenit v Monka 

jaz sem pa vedno zavidala tistim, ki doma niso imeli tako kot iz škatlice.
ker so bili potem tudi člani družine bolj sproščeni. mi smo pa samo gledali, kje bo kdo kaj popackal 
ok, res je, da pospravljenost stanovanja ni merilo.. pri meni se pač pozna - čimbolj pospravljeno imam, tembolj sem potem natančna / nesproščena tudi zunaj. če mi je vseeno, mi je potem tudi zunaj bolj vseeno. in sem sproščena - kar mi je bistvenega pomena, pa če je stanovanje čisto ali ne.   


in zdaj se počutim bolj lahkotno tudi sama.
imam vedno solidno pospravljeno, vsake toliko si dam duška in vse "zglancam" do konca,
ampak vsakodnevno pa prav namenoma ne posvečam pretirane pozornosti temu..
in je suuuuper !

glede miru in pospravljanja, sem pa nekoč nekje dobila res simpatičen nasvet, da mi pospravljena miza sigurno ne bo prinesla notranjega miru. zato je najboljše, da mizo pošteno razmetam in šele potem iščem mir v sebi

[broken]

hej..še ena perfekcionistka  samo stvar je pr men nadvse čudna npr. razmislam in stremim ful k popolnosti,postavlam si nerealne cilje in sploh slikah gradove v oblakih kaj bom use nardila kaj use je "treba" narest in nwm kaj...pa k se spravlam pospravlat uff ja usak kotick bi zdrgnla d se sveti na vse strani..ceprov me to na "sreco" prime ponavad u moji sobi in kopalnc je tkrt k se spravlam na druge dele hise kr ze grozn..pa nimamo pr ns doma tko usee nwm kok da bi lah z tega izhajal..čeprov ja uno sobotno pospravlanje mislm pucamo skoz mami sploh sam smeti vid ampk tko po policah pa tko stvari je pa za moje pojme grozn use "nametan" in k grem ucasih mim sekine sobe me kr prime d bi sla not pa si uzela dva dni d ji po svoje pospravm sobo.. in pol je tuki zraun teh "ciljev" pa mišlenja moja lenoba in nejevolja..k zrd psihe se ne morm nikakor naspat..pa lahko spim po 12 al pa 6,8 al pa kokrkol isto sm zbita nc mi ne gre od rok..grem u solo pridm domov se usedm pred racunalnik in se zlo redko premaknm km..ce pa se ze mi pa za use kr si nalozim in ne vidm d je prepopoln in prevec zmanka in casa in me prevec utrudi se dodatno..tko da pol kljub temu d sm ful perfekcionisticnega mislenja mi zmanka une volje..in potem al nc ne nardim al pa nardim na pou..in pol sm u totalnem moškemu spolnemu organu totaln nezadovolna in use  sploh zto k si postavlam ksne stvari k vem d ni mozn ampk jz tko hocm d rgac ne bom zadovolna s sabo in pika in tega pol kj ne mors narest nwm sama kje zacet pa tko..in pol nc ne nardim sam obupujem..al pa namest d cistim po glav cistim okol sebe pa se to obupavam..ne vem se mi zdi k d grem z ene skrajnosti v drugo..si risem gradove iz katerih nc ne nardim na konc je pa ze tko d se tiz k bi res mogla in je ciz dosegliv pozabm al pa kj ahh..nism zadovolna s sabo kr me noben ni nikol sprejemu usi so me zavracal in doma in vrstniki in usi..in pol se mi je vcepl mislenje d more bit ocitn use popoln..in to ze pr drugih kr ocenjujem..najhuj k hodm po cesti in "cekeram" ljudi in nmorm vrjet kako niso urejeni al pa kj..in k pogledam sebe in nism k z skatlce me zgrab slaba volja..ampk d bi se uredila tko popoln k jz hocm tko ne uspeva..ma nwm..zrd usega k se mi je nabral se sebe ne razumem vec..si mislim eno si postavm ene cilje pa merila pa nacela..pa mi cez 1 dan spet niso prav pa kul pa se mi spet drugo zdi..res zmesal se mi je..k so usi vedn dajal mojo bolecino u nic se zdj se to dogaja..hvala bogu mam nekaj pravih prjatlc ampk k se ne znam niti seb razjasnt..k bi tok rada si rekla to pa to more bit tko (pa d bi blo realn in zame dosegliv) in to pol nrdila..pometla po svojem podstresju..ampk se nikamr ne premaknem..vem use nasvete dobre besede jih drugim govorim pa sm tut ze slisala u mas to dobr mislenje ampk u moji praksi pa nc ne gre..sj wem dokler si bom se bl govorila d ne gre ne bo slo ampk.. k bi tok rada sama se s sabo "pogovorila" tole je tko punca...in to mi je kul/mi ni kul in pol kj nardila d bi blo..ampk k use k sm kdaj rekla so me moje precudovite frendice in druzba pa familija gledal k d sm padla z lune k d sm totaln prizadeta in nwm od kje mi to in nwm kaj use..in pol nwm al sm podzavestno zacela tko razmislat in karkol se mi pol zdi d je kul al pa ni mislm se vedn u seb d ni res k premislm..da je ubistvu spet moja prizadeta pamet

[broken]

mam une perfekcionisticne zelje ampk spet kokr za use drugo bl mal u praksi delam k se pa spravm pa tko vidm d ne gre..in pol sm grozn nezadovolna

[Kaj]

jst sem bil dolgočasa klinični primer perfekcionista,
najprej se človek mora ZAVEDATI da popolnosti ni, zato pa je potrebno dvigniti nivo zavesti z delom na sebi,
dobro se je zavedati da je vse v redu, brez da karkoli postorimo sami, zato doseči je priporočljivo kakšen dan lenariti, se vsesti na sonček in samo OPAZOVATI, svoje misli, okolico,...

[She_]

jst sem bil dolgočasa klinični primer perfekcionista,
najprej se človek mora ZAVEDATI da popolnosti ni, zato pa je potrebno dvigniti nivo zavesti z delom na sebi,
dobro se je zavedati da je vse v redu, brez da karkoli postorimo sami, zato doseči je priporočljivo kakšen dan lenariti, se vsesti na sonček in samo OPAZOVATI, svoje misli, okolico,...

 

[isakiara]

evo tud jst se zelo dobro najdem v tem, sem perfekcionistka že dolgo časa, vse mora biti popolno, na faksu izpiti 9 ali 10 če ne grem popravljat oceno, v službi vse popolno , delam cele dneve.... za službo za faks, zdej pa sem se preselila v stanovanje, kjer morm še poleg vsega pospravljat, kuhat in skrbet sama zase-ne zmorem več ne gre izčrpana padem v posteljo ob 11 zvečer in spim do 4 če spim... potem služba in spet vse 100%. Sama sebi dopovedujem, da ne bom zmogla in da ne zmorem-ko pa vidim situacijo da res ne zmorem sem slabe volje, jokam, tišči me v prsih to je res norooo.....ne vem kako naprej?

[Arwen]

tako, da začneš počasi, korak za korakom, sebi dopuščati večjo svobodo, da si začneš priznavati, da smo vsi daleč od popolnosti, da pustiš smetko na tleh.... da priznaš sebi in svetu, da je ocena 8 na faxu SUPER OCENA, da je čist OK, če kozarec pomiješ malo kasneje namesto še preden ga sploh uporabiš.... lepo počasi, vsak dan malce popustiš.... do dne, ko vsaj malce svobodneje zadihaš ... in potem tako stanje s kančkom popustljivosti do sebe vzdržuješ  in če se nameniš to narediti, ti bo zagotovo uspelo  VEM to 

[strah-zrak]

tisti, ki ste malo bolj perfekcionistični. lahko zaradi tega zbolim? je lahko kaj huje?