perfekcionizem, popolnost

[strah-zrak]

zdravo

sem perfekcionist, hočem biti popoln in imam resne težave s tem

predvsem v šoli ter v družbi

s kom bi se lahko pogovoril, rešil to težavo? ima še kdo to težavo?

lp

[Arwen]

s kom bi se lahko pogovoril, rešil to težavo? ...

zdravo, strah-zrak, si se na strokovno osebo že obrnil?

[Aslan]

Sprejet sebe takega kot si.
Priznat si, da so drugi lahko boljši, da se od njih učiš.

Zavedat se, da tvoje napake ne pomenijo, da si ti slab,
ampak so samo dokaz da rabiš več znanja in izkušenj na kakem področju...
Da se še učiš...vedno se učimo preko napak...VSI.

Biti popoln..Zakaj?
To razišči v samem sebi...
Misliš morda da te "nepoponega" ne bi bližnji imeli radi...da bi zgubil položaj v družbi...

In pomisli kako se ti odzoveš na nepopolnost pri drugih...
Jih obsojaš ali razumeš....?
So ti spodrsljaji drugih razumni, simpatični, včasih smešni..
ali na to gledaš kot na katastrofo, ki se ti nikakor ne sme zgoditi...?

Perfekcionisti so nagnjeni k anksioznosti...
Sikirajo se stalno ali je narejeno dovolj dobro ali ne...
Stalno premlevajo...
Ujeti v svoje lastna prepričanja...da zagotovo bi se dalo naresti bolje...

S pomočjo psihoterapije pa lahko najdeš vzroke svojega perfekcionizma
in načine kako to uravnovestiti....v vsakdanjem življenju...
Morda kdaj v otroštvu, so od tebe pričakovali le najbolje...
in ti s tem nevede dali vzorec, da moraš biti popoln, odličen, najboljši.
Morda si imel pogojeno ljubezen: "če ne boš odličen, ne boš...."
...vzrokov je še in še....

Ko se sprejmeš takega kot si...ko si samozavesten odpade mnogo tega....

[jazzjazz20]

jaz sem bila nekje do 21-22 leta v podobnih mukah...

nakar sem ugotovila, da tako ne bo šlo...da nihče ni popoln, da si sama postavljam cilj popolnosti, da sem sama nezadovoljna, če ni vse perfektno...in sem ugotovila, da je problem samo moj...

res je...ko sem bila majhna sem verjetno vzela pričakovanja staršev preveč zares...vse kritike so se mi močno zapisale v spomin...in verjetno sem se čutila neljubljena, če nisem bila takšna, kot so pričakovali od mene...

pri 21...ali 22...so se mi "razjasnila obzorja"...ugotovila sem, da če ne mislim kaj narediti na sebi, bom končala na psihiatriji...ker svet se ne bo spremenil zaradi mene, ampak se moram sama prilagoditi in se sprejeti...s svojimi limiti ine neperfektnostmi...predvsem pa sprejeti ljudi okrog sebe, ki niso delovali enako, kot jaz sama...

norela sem...norela, ko ljudje, ki so živeli z mano niso za seboj pospravljali, niso bili redni...tudi v odnosih sem bila perfekcionistična...vse je bilo črno-belo...sicer še vedno imam probleme s pavšalnimi odnosi...

moram povedati, da "zmaja" sedaj obvladam, čeprav mi včasih prebije kaj ven...naprimer moram vedno popraviti tepihe, da so lepo ravni, če hiša ni počiščena in pospravljena...mi "visi" to na duši...tudi v službi se trudim biti 100% in sem jako razočarana nad seboj, če nisem....

problem sem imela naprimer v konverzaciji v tujih jezikih...ker, če nisem bila 100% sem bila raje tiho - sedaj je to rešeno...

se spomnem celo...da če se mi je strgala nogavica...sem bila čisto pod stresom...sem samo sedela, da ne bi kdo opazil...mismim...sedaj mi je to smešno...ampak tako je to bilo nekoč...

še in še bi ti lahko pisala...

[marika]

Globoko se strinjam z vsemi zgoraj navedenimi in mislim, da je perfekcionizem huda obremenitev, ki nas neprestano spravlja v stres in nam s tem slabi živce.

Sama sem se z njim spoprijela tako, da sem poskusila  kako bo, če stvar ne bo perfektna (za šolo sem se navadno vse naučila 100% in prebrala vso mogočo dodatno študijsko literaturo)., Potem sem se enkrat naučila le temeljno gradivo pa še to bolj površno. Bila sem zelo presenečena, ko sem dobila oceno: odlično (10) , pa je bilo to na enem najbolj zahtevnih faksov. Profesor je zraven ocene dodal, da mi najboljšo oceno daje zaradi mojih izvirnih idej, ki sem jih napisala v testu. Spoznala sem, da imam v primeru, če se ne naučim 100% še odprte možgane, medtem ko sem v primeru, če sem se stvari 100% naučila, enostavno izgubila zmožnost razmišljanja z lastno glavo in sem le še kot papagaj ponavljala zapisane besede.

Potem sem začela eksperimentirati še na ostalih področjih in uspelo mi je. Postala sem bolj prepričana sama vase, lažje sem se izpostavljala. Moj perfekcionizem je bil bolj posledica nesamozavesti kot pa česa drugega.

marika

[noelle]

strah-zrak,

imam isti problem kot ti ... tudi sama želim, da je vse kar naredim popolno, da se v družbi obnašam popolno, da se v različnih situacijah odzovem popolno ... če se po mojih merilih ne odzovem "tako kot je treba" se žrem, da bi pa lahko boljše izpadlo ... konstatno sem obremenjena s tem kako bo izpadlo, da bo ja najboljše, da se bom ja dobro obnašala ... pri meni je vedno prisotno "lahko bi bilo še boljše" ... zame velja tako kot je napisala Aslan:

Sikirajo se stalno ali je narejeno dovolj dobro ali ne...
Stalno premlevajo...
Ujeti v svoje lastna prepričanja...da zagotovo bi se dalo naresti bolje...

... ves ta perfekcionizem me že pošteno moti, ker vem kako nesmiselno je pričakovati od sebe (ali koga drugega), da sem boš v vseh situacijah in ob vseh priložnostih odzval popolno ... to enostavno ni mogoče ...

mislim, da je tu predvsem pomembno kot so rekle že predhodnice, da je potrebno najprej popolnoma sprejeti sebe - tudi svoje pomanjkljivosti ... sprejeti to, da se drugi ljudje ne morejo obnašati po naših merilih ... da, če narediš napako še ne pomeni, da si slab človek ali da te bodo ljudje zaradi tega imeli manj radi ...
 

[broken]

z mano je ciz istoo..in se ne premakne nikamor..in pomoje so najbl vzroki u tem pogojevanju druzbe

[strah-zrak]

jst sm opazu da sm že čist na koncu, full trpi šola, ne poslušam, vseved sem seveda, use znam..

kaj priporočate da se pogovorim z psihologom al kr z psihiatrom?

[moonica]

če imaš namen obiskati storokovnjaka izbiraj med psihologom ali psihoterapevtom

[Anchi]

Psihologi in psihiatri, oboji so lahko psihoterapevti.
Strah-zrak, če misliš da bo šlo brez zdravil potem pojdi do psihologa, če pa nisi prepričan, pa do psihiatra.

[moonica]

Psihologi in psihiatri, oboji so lahko psihoterapevti.

vem ... ampak hotela sem mu samo svetovat, da naj išče pač drugo, ne tisto psihiatrično 'obravnavo', ki jo največkrat pri nas dobiš ... 10min. in ciao ... pa tablete seveda ... nočem posploševat, ampak na žalost je veliko takih primer(k)ov ...

[She_]

še ena perfekcionistka tukaj 

no, se trudim, da nisem več, samo v glavi je to težko spremenit 

smiselno se je vprašat, zakaj stremiš k popolnosti?
zase sem ugotovila, da zato, ker nimam vrednosti & se ne sprejemam
in ker nisem bila dovolj dobra za starše (šola! )

moj perfekcionizem je šel do te mere, da sem še pri pospravljanju vse počistila do konca,
kozarci spolirani, vse poravnano, še ko smo šli na kavo, je moral biti pepelnik na sredini in skodelice okoli 

kar sem lahko naredila sama je,
da sem se nonstop opozarjala, da imam vrednost ne glede na kakršnekoli dogodke. ločila sem jo od materialnih stvari, od kritik drugih.. od vsega.
recimo, tudi če izpit pogrnem, zato nisem slaba. sem pač samo pogrnila izpit. in to je vse in nima veze z mojo vrednostjo. zamenjala sem si en tak sistem pomembnosti : najprej jaz (moja sreča, zadovoljstvo, samopodoba), potem druženje (druženje nasploh, kolegi, potrditve tudi zunaj mene), potem šele šola (med mano in šolo ni več enačaja, to da je moja vrednost enaka mojim ocenam &pridnosti v šoli, so me naučili starši, zato to odpade  )
in pa, postala sem bolj površna. recimo, če rečem, da bom nekaj naredila, pa ne, si pač skuham kavo, se zleknem na ležalnik in si rečem, ah, pač nisem popolna, bom že jutri. ko pospravljam, namenoma pospravim samo na pol, pustim zobno pasto odprto ..     

upam, da ti pride kaj prav,
lp 

[jazzjazz20]

perfekcionizem meji že na OKM 

[strah-zrak]

obstajajo tudi tablete za to?

pa je kdo jemal, kako se obnese

moj perfekcionizem je pa tako, da tisto KAR JAZ DELAM, je 100% odlično. npr. rešim test, nalogo površno narobe ampak prepričujem sebe oz. sem prepričan da je praw. ali pa se učim in se učim kar celo snov na 1x use.. 

[jazzjazz20]

moj perfekcionizem je pa tako, da tisto KAR JAZ DELAM, je 100% odlično. npr. rešim test, nalogo površno narobe ampak prepričujem sebe oz. sem prepričan da je praw. ali pa se učim in se učim kar celo snov na 1x use.. 

torej ne gre za perfekcionizem...perfekcionizem pomeni, da stremiš k popolnosti, delaš stvari čimbolj popolne...ne, da prepričuješ sebe, da je zadeva popolna, pa ni...

[She_]

perfekcionizem meji že na OKM 

ja, a ne 
sem se že parkrat spraševala, če bi mogla mal še v tej smeri pogledat 

[She_]

moj perfekcionizem je pa tako, da tisto KAR JAZ DELAM, je 100% odlično. npr. rešim test, nalogo površno narobe ampak prepričujem sebe oz. sem prepričan da je praw. ali pa se učim in se učim kar celo snov na 1x use.. 

je mogoče to posledica kakšne teorije ali knjige, ki si jo prevzel ?
mene tole spomni recimo na knjigo The Secret https://www.juliadoria.com/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=041403&Artikel=2887,
ali podobne, kjer poudarjajo, da lahko presežemo same sebe,
med drugim, da je vse, kar delamo popolno..

Sicer fenomenalna zadeva, ampak, če se jo potem drugače interperetira ..
Bi lahko bilo kaj takega.. Si bil na kakšni duhovni delavnici, bral/slišal kaj podobnega .. ?

[jazzjazz20]

meni se mi moji smejijo, ker imam še določene "ostanke perfekcionizma, ki mejijo na OKM"...na primer...postelja mora biti pospravljena na določen način, povštri prevlečeni pravilno (hihi...po moje pravilno)...pa vse mora biti kar se da simetrično...za čiščenje zob ne vem več kaj bom vse še kupila...prav tako za mazanje nog....in ko se uležem v posteljo moram biti čista, ko suza...
če se mi npr. sin z umazanimi cotami uleže v mojo posteljo...sem prav malo nejevoljna...

tudi v službi mora biti vse pospravljeno, urejeno...in to širim na ostale sodelavce (na veselje svojih nardrejenih...hihi)...

zato me za hec kličejo Monica Geller - po Monici iz Prijateljev...ki je bila malo perfekcionistična OKMjevka...

[alexx]

Potem sem jaz Monica Geller II. No...bila. Sedaj sem že malo Monica Feler. Lahko je že tudi kaj narobe, pa ne padem več v komo. Še vedno pa nisem šla spat ne da bi pomila posodo in odnesla smeti. In ne prenesem umazanega štedilnika.
Včasih je perfekcionizem hudo napoti. 

[jazzjazz20]

no ja...pri nas so genetsko zasejali to s čisto posodo in čistim štedilnikom...
smeti pa pustimo, če niso polne