Še ena nova

[Gummi]

Že nekaj časa prebiram forum, pa sem se odločila da še jaz mal napišem.

Moja zgodba čisto na kratko bi bila takšna: sem edinka, stara čez 30 let, oče ful strog, veliko je pil, zato sem kot otrok velikokrat v strahu spala tudi kje drugje kot doma, v mladosti se je v prometni nesreči ubil "samo" prijatelj, potem ena neuspela zveza za katero niti nisem tako žalovala, potem sem imela razmerje z nekom, ki ni mogel biti moj in sva po treh letih prekinila, potem sem zbolela za kronično črevesno boleznijo -UC, ki mi k sreči ni delala hudih težav, sem se pa ful bala preiskav in me je skrbelo, potem menjava delovnega mesta kar me je bilo groza, potem še spontani splav po letu in pol poskušanja zanositve .... Vse to se mi ne zdi tako hudo, da bi morala biti anksiozna pa vendarle....

Razen omenjene bolezni UC, sem se počutila vedno dobro, sama sem letala okrog, bila sem samostojna in vesela, rada sem hodila na koncerte imela sem začuda ogromno volje, praktično sama sem spravila skupaj zidavo hiše in sedaj imam ful dobrega fanta in skoraj končano stanovanje in me razen zanositve in potem SS praktično nič ne obremenjuje, da ne bi mogla imeti normalnega življenja. Službo imam dobro, čeprav nerada hodim delat, predvsem zato, ker se tako zanič počutim.

Pred tremi leti se mi je začelo. Ko sem hodila sem imela občutek težkih nog, kot da bi me zanašalo, potem je bilo obdobje ko je bilo dobro pa spet. V zadnjem letu imam pa to počutje zelo pogosto oz.
že kar vedno prisotno. Sploh v službi se počutim slabo, nimam apetita in ne komaj pojem malico, za nič mi ni, v glavi sem skoz pijana in imam težke noge, velikokrat dobim občutek da bom padla skupaj in čutim eno čudno slabost pa v želodcu me tišči. V teh treh letih sem opravila kar nekaj preiskav pa so vse b.p. (nevrolog, slikanje glave MR, EEG, EKG, ščitniški hormon, ORL ušes, kri super, pritisk OK, test na klopa negativno, RTG vratne in ledvene hrbtenice). Skratka zdravnik mi je rekel, da ne ve več kaj razen psihe bi lahko bilo. Sama še sedaj ne morem verjeti, da mi lahko psiha tako vpliva na telo, saj bi rada šla na koncerte, po trgovinah, pa zaradi slabega počutja nimam volje oz. ne morem nikamor. Zavedam se, da razen otroka mi res čisto nič ne manjka in res ne vem kako to, da se takole počutim.

Pred tednom dni pa sem bila v Begunjah tudi pri psihiatru, ki mi je po vsem tem naštetem seveda dal diagnozo: anksiozna motnja. Dobila sem AD Cipralex, ki ga sedaj jemljem dva tedna pa ni še učinka. Zraven pa vzamem še Helex za pomiritev. Prve par dni sem bila ful boga, nisem mogla pojesti niti grižljaja, nisem spala, bila sem pijana, da nisem upala sama bit pokonci in sredi noči sem mislila da bom skupaj padla tako sem bila čudna, da me je fant peljal na urgenco, kjer so mi pregledali pritisk in kri pa je bilo vse ok.

Zaradi tega počutja in strahu, da v službi ne bom zdržala, pa sem skoz napeta, še med vikendom sem čudna in se ne morem sprostiti. V službi mi je že nerodno, saj sem šla že nekajkrat domov in sem bila kar nekajkrat po par dni v bolniški. Čakam kdaj bom spet "normalna", delam težko, naveličana sem že tega, da se tolikokrat počutim slabo, praktično ni več dneva v službi, da bi bila OK. Še sedaj težko verjamem, da imam zaradi psihe take telesne znake. Pa očitno je to res to. Sedaj bom začela hoditi še v psihoterapevtsko skupino za sproščanje in kognitivni trening, samo dvomim da mi bo to pomagalo. Vse namreč razumem od kaj to je, prebrala sem že ful na internetu, knjigo Tris panična motnja, pa ko mi ta počutje pride oz. dokler traja nimam kaj, ne pomaga ne dihanje ne nič. Se pravi če AD ne bodo pomagali potem res ne vem kako bom takole živela. Niti mi ni jasno kako bo med nosečnostjo ki se mora zgoditi v kratkem če želim otroke, takrat pa ne smem jesti AD.

Skratka .... ne vem ... če ima kdo kakšno podobno izkušnjo ... Že to bi mi ful pomagalo, če bi bila lahko doma oz. bi delala doma - kar pa v našem super sistemu niti pod razno ni mogoče. Groza me je, da za vsako uro ko se počutim slabo moram letat k zdravniku pa prositi za bolniško ...

[Arwen]

Službo imam dobro, čeprav nerada hodim delat, predvsem zato, ker se tako zanič počutim.

. Že to bi mi ful pomagalo, če bi bila lahko doma oz. bi delala doma... 

in kje si zaposlena oz. kaj delaš? ker v današnji dobi tehnologije - internet, e-pošta... je tudi delo na domu lahko realno.

[alexx]

Dobrodošla Gummi. 

Na žalost imajo AD-ji na začetku kar hude stranske učinke. Večinoma izzvenijo v kakem mesecu. Učinek pa se pokaže v kakem mesecu...tudi malo več. Važno je da vztrajaš. Pa tudi, da se naučiš uživati v življenju. P
Anksioznost včasih pride od *nikoder*. Ti si pa imela tudi kar stresna obdobja. Malo po malo se nabira...in si tu. Sama sebe nisem imela niti pod razno kot *kandidatko* za kakršno koli motnjo...pa se mi je zgodilo.

Zaradi anksioznosti imaš lahko hude znake... http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=35&Itemid=38

KVT je ena najuspešnejših terapij, kot so mi povedali tisti ki so jo dali skozi. Malo si preberi na forumu.

Srečno. 

[trzinka]

Gummi pozdravljena!


Vse kar si naštela, so znaki anksioznosti. Enostavno, pregorela si in telo ti daje znake. Prestrašena si, ker ne veš, kaj se s teboj gogaja. Verjemi mi, da sem bila sama v dveh letih 6x na urgenci zaradi enakih simptomov. Dala sem vse preglede skozi, tudi kolonoskopijo, gastroskopijo, itd. Najprej pa sem mislila, da doživljam infarkt.
Vrtenje, slabost, občutek padanja v nezavest, povečan utrip srca, težke noge, mravljinci................., to je začetek.
Ne dovoli, da padeš še v depresijo zaradi tega, ker so telesne in duševne bolečine neznosne. Govorim ti iz lastnih izkušenj.
Pravi čas si se oglasila pri specialistu, svetujem ti , da se zmeniš za psihoterapije, ki ti bodo vsekakor pomagale. Kar se tiče jemanja ADja, so pa na začetku stranski učinki in zdravilo prične delovati nekje okrog 3-6 tedna. Priporočajo jemanje najmanj 6 mesecev, da si opomoreš. Med tem časom pa moraš veliko delati na sebi. Jaz jih jemljem 7 mesecev in se sedaj dobro počutim. Pred tem sem tudi jaz imela strašen odpor do službe, sedaj pa se je vse uredilo. Sčasoma postaneš bolj samozavesten........

 Toliko, na kratko. Želim ti vse dobro, najprej pa le pridi k sebi in se postavi na noge, potem pa bo tudi čas za otročička.

                                                  Trzinka

[Gummi]

Hvala vam vsem za vzpodbudo.

Delam pa v pisarni in doma imam lepo internet in vse in bi z lahkoto delala doma, samo podjetje za to noče slišati oz. vem da ni šans, če si bolan imaš bolniško drugače delaš 8 ur in se registriraš s kartico točno do minut in ni važno a si en dan prej končal, drug dan imaš več ... neumnost ... vendar tako je in je za vse enako. Slišala pa sem da imajo v enih podjetjih to možnost da nekateri delajo tudi doma .. škoda pri nas je to zaenkrat še nemogoče.

Na terapijo sem pa že prijavljena in čeprav bolj malo verjemem v to, sem pripravljena poizkusiti saj izgubiti itak nimamo več kaj ... malo me je sicer groza tam med 10 sedet, nisem namreč prav ljubitelj skupinskih zadev, čeprav točno vem, da imajo tudi drugi tam podobne težave pa mi je vseeno neprijetno. Veliko raje bi šla na individualno, vendar se to izvaja pač v skupinah tako da bom že nekako.

Malo lažje je, ko vem, da imate tudi drugi take "telesne" znake. Najbolj od vsega me je groza te čudne vrtoglavosti, ko imam celo telo pijano in ne vem a bi vstala ali ne bi, ko hodim bi se pa na cajte najrajš hitr vsedla. To mi je nekaj najhujšega.

[Arwen]

Sama še sedaj ne morem verjeti, da mi lahko psiha tako vpliva na telo, saj bi rada šla na koncerte, po trgovinah, pa zaradi slabega počutja nimam volje oz. ne morem nikamor. Zavedam se, da razen otroka mi res čisto nič ne manjka in res ne vem kako to, da se takole počutim.

ja, Gummi, psiha, podzavest, preteklost,... še kako zelo vpliva na nas. Praviš, da ne veš, kako to, da se tako počutiš?

oče ful strog, veliko je pil, zato sem kot otrok velikokrat v strahu spala tudi kje drugje kot doma, v mladosti se je v prometni nesreči ubil "samo" prijatelj, potem ena neuspela zveza za katero niti nisem tako žalovala, potem sem imela razmerje z nekom, ki ni mogel biti moj in sva po treh letih prekinila, potem sem zbolela za kronično črevesno boleznijo -UC, ki mi k sreči ni delala hudih težav, sem se pa ful bala preiskav in me je skrbelo, potem menjava delovnega mesta kar me je bilo groza, potem še spontani splav po letu in pol poskušanja zanositve ....

...praktično sama sem spravila skupaj zidavo hiše

In vse našteto ni kar nekaj. To so stvari, zaradi katerih bi oz. je marsikoga doletelo to, kar je tebe - namreč telo oz. psiha sprejema dokler pač lahko, ko pa je lonec poln, gre pa voda čez. in potem nam z raznimi fizičnimi in psihičnimi znaki začne vestno dopovedovati, da je pa prav zares lonec že tako zelo poln, da je čas, da nekaj ukrenemo - namreč da začnemo sebe postavljat v prvi plan, se imet radi, se cenit, ipd. Predvsem pa vedi, da si popolnoma enaovredna vsem ostalim (glede na tole

Na terapijo sem pa že prijavljena in čeprav bolj malo verjemem v to, sem pripravljena poizkusiti saj izgubiti itak nimamo več kaj ... malo me je sicer groza tam med 10 sedet, nisem namreč prav ljubitelj skupinskih zadev, čeprav točno vem, da imajo tudi drugi tam podobne težave pa mi je vseeno neprijetno. Veliko raje bi šla na individualno, vendar se to izvaja pač v skupinah tako da bom že nekako.

namreč sklepam, da je v tebi malček manjvrednostnega kompleksa)

[Kaj]

Gummi, dobrodošla 

[Atropina]

tudi jaz 100% verjamem, da duševno zdravje vpliva na telesnega! tako mislim glede na svoje izkušnje in opazovanje ljudi iz moje okolice. Škoda ker nekateri ljudje to ali zanikajo ali ne verjamejo ali pač samo tega ne povezujejo. Menim, da bi si veliko prej lahko pomagali, če bi to povezeovali. Seveda tudi če bi zdravniki to večkrat upoštevali in osebo npr. napotili na terapijo ali to vsaj omenili, predlagali.
Seveda vermamem tudi v obratno smer, da lahko s pozitivnim, notranjo močjo in veliko dobre volje tudi zelo vplivamo na recimo telesno blezen in jo tudi pozdravimo. Poznam primere iz neposredne okolice, npr ko naj bi šlo za okvaro oz ob rojstvu nezrasla ledvica do konca. Oseba je imela že mesto na čakalni listi za transplantacijo nezrasle in napoldelujoče ledvičke oz za dializo, konstantne kronične težave - tako tudi diagnostificirane. Z izrednim izboljšanjem psihičnega stanja pa se je čudežno pozdravila in spet zrasla tudi ledvička, ki sedaj normalno funkcionira, nobenih zdravil, kronične težave so izginile. Ja se sliši kot čudež, ampak takšna je moč naše psihe. in njen neverjetni pomen, v katerega sama verjamem. Prej ko si to priznamo, boljše je za zdravje obeh plati.

[Gummi]

ja tale manjvrednostni kompleks je pri meni 100%, saj tega se zavedam ... od kar pomnim se ne cenim in mi primanjkuje samozavesti, pa skoz sem neki zaskrbljena in vsakič ko moram nekam it sem živčna čeprav ni nobene potrebe po tem. Vendar bolj ko se telesno slabo počutim, bolj me je strah kam it, vse to je en začaran krog.

[Arwen]

Gummi, recept je sila preprost (čeprav je resnica ta, da je vse skup daleč od preprostosti) : terapija pomaga, strokovnjak pomaga, ... in seveda je na tebi, da narediš glavnino dela: spreminjanje vzorcev, pridobivanje na samozavesti, spreminjanje načina življenja, misli,.... to je dolgotrajen proces, na momente težko delo, a na dolgi rok zelo obrestujoče - se splača potrudit