Ko boli duša.

[lara]

Doletelo me je kot strela z jasnega. Hiter utrip srca, občutek, da bom padla v nezavest, tresenje... in to na avtobusu. Mislila sem da gre za slabost zaradi preutrujenosti saj je bil za menoj naporen vikend. Nekako sem se spravila k sebi in prišla do službe, kjer me je cel dan skrbelo kaj se dogaja z menoj. Naslednji dan mi je že ob misli na vožnjo z avtobusom srce podivjalo, saj Kaj pa če se mi to zgodi ponovno? In res se je. Po preiskavah pri zdravniku, ko smo izključili ščitnico, slabokrvnost, le holter je pokazal vertikularne ekstrasisitole in tudi te v malem obsegu (nič takega), sem začela raziskovati zadeve po internetu. Ta forum mi je dal kar nekaj pametnih podatkov, da se mi je začelo dozdevati, kaj se mi dogaja. Žal še vedno nisem utegnila priti do svoje zdravnice (ki ima verjetno že "poln kufer" mojih diagnoz), da bi zadevo potrdila in mi svetovala kako naprej. Imam boljše in slabše dni, vendar je najboljši opis, da me boli duša. Čuden pritisk (tesnoba), beganje misli v najbolj črne kotičke duše. Probam biti čim bolj pozitivna, probavam  se tudi čim več  fizično udejstvovati. Kakšen dan je vredu, kakšen pa ne.. Pozabila sem povedati, da veliko zapravim tudi za taksi saj me je izkušnja na avtobusu tako iztirila, da se dejansko bojim da se mi ne bi to ponovno zgodilo na avtobusu, sploh če je dren in ni prostora za sedenje. Resnično želim razmišljati bolj pozitivno (ker sem po naravi bolj kolerik), tako da se sama pri sebi tudi šalim na ta račun Oh my good, I am affraid of the bus.

[OLJA]

Lara saj bo bolše ! Glavo gor, veš s tem ko bodrim tebe tudi sebi pomagam, ker sem danes na podnu. bilo je ze slabše pa si dopovedujem, in tebi dopovedujem saj bo bolje. Le prepričati se moramo v to. Bodi močna saj je zivljenje iz dobrih in slabih trenutkov, in iz slabih se naučimo delati dobre.

[Azrael]

Pozdravljena, Lara  

Prav je, da razmišljaš pozitivno. Mislim, da je pametno, da odkriješ vzrok tega, kar ti povroča tesnobo, bolečino v duši. Tako boš vedela, na čem delati, kaj spremeniti. Takšne težave nas nekako vodijo do nas samih, ni pa prijetno, vem.

[Atropina]

ravnikar sem prebrala odgovor Aslana v temi pod tvojo Osramočena in sicer glede paničnih napadov.
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=458&Itemid=2
sicer se mi zdi tole zelo drago (vsaj za moj žep), ampak je pa koristna informacija.
Meni že to pomaga, da vem da ni nič takšnega, se dogaja tudi drugim, ker se v tistem trenutku počutim kot najšibkejši človek na svetu. Ampak še vedno sem se uspela umirit. Meni se dogaja recimo pred odhodom nekam, kjer mi v preteklosti ni bilo prijetno. Se pravi tik pred zdajci, ko sem vsa že urejena, vse dogovorjeno itd. Nekaj manjšega pa tudi v trgovskih centrih kjer je gneča ali mi niso všeč. Ne v vseh... nekatere imam celo zelo rada.
Najhujše mi je če sem v tistem trenutku čisto sama, ker se težko obvladam in sama pomirim. Če imam možnost vsaj koga poklicat, je takoj veliko boljše. Pomaga mi tudi če v mislih zelo zmanjšam problem, ki me je v stisko spravil. Kot bi se slonu v mislih nasmejala, ker je postal miš .
Vem pa da se mi bo sigurno še zgodilo...

edit: sem šla še malo pogledat na cobiss, če se dobi ta knjiga tudi v knjižnicah - zaenkrat je nisem našla, so pa nekatere druge, ki bi lahko pmagale - ključne besede strah, tesnoba, zaskrbljenost, anksioznost, panična motnja itd.
ne morem pa še ničesar priporočiti iz prve roke, ker nisem še nič prebrala. Morda bo kdo drug.

[mesečina]

Lara, zelo podobno stvar doživljam kot ti, ti povem, da je meni to nahjujša bolečina, ki se ne more primerjati z nobeno drugo, ampak to je tako, da so slabi dnevi, pa dobri dnevi, tudi jaz sem spraševala, ker sem nova na forumu, pa se v tej situaciji sploh ne znajdem, me je pa enostavno strah teh misli, sploh ne vem od kje so prišle, upam pa za naju obe da bova to premagali, verjamem v to....

[lara]

Sedaj, ko je sonce, se mi zdi, da je splošno počutje boljše kot je bilo. Vsaj malo vitamina D, pa so feromončki, takoj za 3% višji. No odločila sem se, da bom tesnobo in paniko preganjala tako, da se ne bom preveč ozirala na njiju. Če me prime tesnoba, primem v roke kakšno čtivo (v moji torbi je zadnje čase veliko vsega od časopisov, do knjg...no še študirat sem začela na avtobusu) ali pa pokličem koga po telefonu in se pogovarjam, kar nekaj tja v tri dni. Glavna zadeva pa je, da si ne dovolim več sidranja. Sidranje je pravzaprav sanjarjenje in s tem podoživljanje vsega slabega, dobrega......Treba je živeti v TEM TRENUTKU, ZDAJ!!!!! Moram rečt, da mi kar nekako uspeva. Sicer me sem pa tja še oblije znoj, ko stojim v vrsti v kakšni trgovini in ko bi najraje stopila iz vrste in šla skozi vrata brez vsega, takrat začnem pregledovati police, ki so ob blagajni (by the way; imam že polno torbo vseh novih izvedb čigumijev) in to je to...

[Lost]

Moram rečt, da mi kar nekako uspeva. Sicer me sem pa tja še oblije znoj, ko stojim v vrsti v kakšni trgovini in ko bi najraje stopila iz vrste in šla skozi vrata brez vsega, takrat začnem pregledovati police, ki so ob blagajni (by the way; imam že polno torbo vseh novih izvedb čigumijev) in to je to...

    za začetek odlična preusmeritev misli in da VSTRAJAS v situaciji in ne zbezis.
Samo malo preusmeritve pozornosti in vrsta je takoj krajsa.

[trzinka]

Lara,
tudi jaz sem veliko denarja zapravila za taxi, sedaj pa po sedmih mesecih jemanja ADja veselo uporabljam nožne pripomočke in avtobus.
Svetujem ti psihoterapije in veliko dela na sebi. Sprehodi v naravo, telovadba, branje knjig....


         Drži se