Je to depresija?

[Araya]

Zdi se mi, da imam težave z depresijo. Že vrsto let. Naj opišem tisto kar jaz vidim kot težave:

- slabo počutje,
- občutek tesnobe, hkrati vznemirjenosti, nemira,
- vsaka zoprna stvar me nenormalno prizadane... včasih imam občutek, da bi bil jok tako neskončno sproščujoč, a fantje ne jokamo
- hitro izgubim živce, včasih (1-2 letno) se mi zgodi, da mi "poči film",
- najbolje se počutim sam, po drugi strani pogrešam ljudi,
- včasih tudi po 2 dni ne stopim iz hiše,
- ustvarjalno sem včasih na dnu, včasih pa lahko brez počitka delam 12 ur,
- občutek imam, da bom svoj mir našel šele v smrti... in miru si želim bolj kot karkoli drugega... sicer ne razmišljam pogosto o samomoru, vendar bi ne imel nič proti, "če bi jutri umrl". Zadnjič sem skoraj končal v prometni nesreči... če bi se to zgodilo pred parimi leti, bi se celo vožnjo naprej tresel... sedaj pa sem bil čisto neprizadet, čeprav je za las manjkalo, pa bi umrl,
- ne zdržim pri branju knjig,
- včasih mi postane vseeno, če sem preveč odkrit ali pred nepravim človekom,
- apatija,
- nespečnost...
- ...

Ne vem kaj naj. Vse je postalo temno in brezvezno. Vsak napor je brez sadu. Korakam na mestu, v leru. Mislite, da bi opisano lahko bila depresija, ali samo slaba volja? Najhuje je to, da se počutim popolnoma praznega, brez energije... Ne vem več kaj naj.

[samajka]

Tkole ti bom rekla. Slaba volja je slaba volja in tudi mine. Po njej si seveda spet kmalu dobre volje in ne razmišljaš o tem, da bi dokončno našel svoj mir.

Ko pa nastopi depresija, se spremeniš:
- slabo počutje v smislu nezainteresiranosti
- absoluten občutek tesnobe in nemira, ker ti - nisi več ti
- marsikaj te močno prizadene, do ljudi gojiš zavist in se sprašuješ, zakaj se je to zgodilo ravno meni
- jokaš, ne glede ali si fant ali pa dekle; lomi te od joka;
- hitro izgubiš živce, ker te nihče ne razume (niti te ne more; tega ne pozabi)
- počutiš se sam, ker enostavno nočeš več ven; tvoje življenje se ustavi, ostalim gre naprej; nimaš več rdeče niti pogovora, nihče ne zmore poslušati tvojega večnega tarnanja
- res je, pride dan, ko ga preživiš celega v postelji; ne moreš vstat od šibkosti in žalosti; nato nastopi dan, ko pa le spet kaj narediš; ne za dolgo
- ko te zlomi imaš vedno samo 2 izbiri, ali se boriš, ali pa stopiš na najlažjo pot in vse skupaj na boleč način končaš; zapomni si nekaj, kakorkoli že depresija boli, te depresija veliko nauči; kakorkoli že misliš, da tvoje življenje stoji, se z nenavadno hitrostjo spreminja, kar ugotoviš šele kasneje, ko se nekega dne prebudiš in se vprašaš, kdo si pa ti? Postaneš izjemno močna oseba, ki mostove ruši, če je treba;
- kar se branja tiče, najdi prave knjige, ki te bodo na tvoj način pritegnile; beri o svojem problemu, morda kmalu sam odgovoriš na svoje vprašanje
- in ko je človeku hudo, ko preveč razmišlja, te tudi noč več ne uspava...

Jaz pa vem, kaj lahko narediš. Gremo, frajer, v akcijo! Bori se zase, če se ne boš ti, ja kdo se pa bo!!??

No, bo kaj? 

samajka 

[Ribica]

Če vsi ti občutki trajajo že nekaj časa, potem obstaja verjetnost, da res gre za depresijo. Mnenje ti lahko dokončno da le strokovnjak, jaz na tvojem mestu bi si čimprej poiskala pomoč. Depresija brez zdravljenja baje tudi mine enkrat, a je trpljenje dolgo in težko. Ob ustreznih zdravilih in terapevtu pa se v doglednem času pozdravi in življenje spet dobi barve... Ne čakaj.

Ribica

[Arwen]

Araya, kot pravi Ribica - strokovnja bo ocenil...

[She_]

- včasih tudi po 2 dni ne stopim iz hiše,

Pri meni je izolacija eden od faktorjev, ki najslabše vplivajo name.
In močno povečujejo depresijo.

Vsak dan se spravi ven.
Pa čeprav samo v trgovino, do pošte, en krog okoli bloka.

Resno. !

[Flaver]

ojla
Jas mislim,da je to depresija.Kot so ti že moji predhodniki svetovali,idi ven,deri se,delaj kaj te veseli.Samo ne zapiraj se.Vsi smo s tabo ,eni so to že dali skoz,eni še dajemo.Drži se.lp

[andro]

Ej imel sem enake težave,tudi jokal sem čeprav sem moški,potem pa mi je dobesedno počil film zato sm svoje težave zaupal zdravniku,tab pa mi je brez oklevanja predpisal AD in terapije. Tud men se je to vlekel že kr ene par let,tko da pejt k zdravniku pa mu zaupaj tvoje težave.


Si samo eden izmed mnogih,ki upajo na boljše dni,ti dnevi pa pridejo če si sam to res želiš.

Srečno

[bacardidiaz]

Depresija ali ne, tako ne moreš živeti!

Najprej si poišči zdravniško pomoč, potem pa se še vključi v eno od skupin za samopomoč!
To, oboje, je nujno.

Pa to hitro!!!