o meni

[RW]

Stara 22. Pred petimi leti bila spolno nadlegovana od mnogo starejše osebe, ki ji zaupala. Zadevo bolj ali manj uspešno tlačila do letošnjega poletja. Zdaj si tega ne morem več prikrivat, na vseh področjih "buta" ven. Nisem pripravljena hoditi v družbo, zanemarjam fax, v pogovorih totalno znorim, sekiram se zaradi malenkosti, ne morem se pripraviti, da bi do kake stvari pristopila konstruktivno, sumničava sem do vseh, še najbolj do ljudi, ki jim drugače zaupam. Izgleda, kot da prav iščem prepire. Skratka, probam odmišljati svoje probleme, a mi ne uspeva. Izvedela sem tudi, da se bom morala kratkem z nadlegovalcem soočiti.

Ker sem na to popolnoma nepripravljena, me zanima, kaj naj storim. Brskala sem na internetu za podatki in naletela na ta forum. Zato sem se odločila, da vas povprašam za kake nasvete.

Razmišljala sem, da bi se odpravila do osebne zdravnice, ji zaupala težavo in jo prosila za napotnico za vedenjsko kognitivno psihoterapijo.

Tu pa me zanima:
- kako lahko kartoteka pri psihoterapevtu vpliva na moje bodoče iskanje službe?
- ali lahko s psihoterapijo preneham kadarkoli želim?
- ali sploh lahko zavrnim tablete, v primeru da bi mi jih psihoterapevt morda želel predpisati?

[Lost]

Tu pa me zanima:
- kako lahko kartoteka pri psihoterapevtu vpliva na moje bodoče iskanje službe?
- ali lahko s psihoterapijo preneham kadarkoli želim?
- ali sploh lahko zavrnim tablete, v primeru da bi mi jih psihoterapevt morda želel predpisati?

Vsekakor pri iskanju sluzbe delodajalec dobi samo SPOSOBEN oziroma SPOSOBEN z omejitvami.
Jaz sem zdravniku na pregledu za delo povedal da imam depresijo in se to ni nikjer vedelo in videlo.

Trajanje psihoterapije je pri vsakem posamezniku odvisna od našega psihičnega stanja
oziroma vrste psihoterpije. O tem odlocata psihoterapevt in bolnik.

Sam sem na zacetku zavracal ADje. Potem sem jih moral sprejeti, ker brez njih psihoterapija
ni bila mogoca. Ko sem sem malo spravil k sebi, sem jih na lastno pest opustil....po pol leta
sem bil se na slabsem. Torej, odlocitev je tvoja , oziroma z posvetom s psihoterapevtom
Psihoterapevti NE predpisiujejo zdravil, ampak PSIHIATRI.

Vsekakor prebrskaj forum, in DOBRODOSLA.

 

[Anchi]

Psihoterapevti NE predpisiujejo zdravil, ampak PSIHIATRI.

Mnogo psihiatrov je psihoterapevtov, torej lahko tudi psihoterapevti predpisujejo zdravila. Seveda pod pogojem, da so hkrati psihiatri.

Drugače pa, RW, kot ti je Lost napisal - odločitev je vedno tvoja, tudi o prenehanju zdravljenja. Na lastno odgovornost seveda.

[Lost]

  ja psihiatri in psihoterapevti v eni osebi so redki, zato sem tako napisal 

[Pain]

Tudi jaz sem zavračal tablete, zdaj si pa življenja brez njih ne predstavljam. So vsekakor pomembne. Jaz ti svetujem, da jih probaš.

[RW]

Vem, da nima bistvene veze, ampak pred leti sem jemala tablete, ki so vsebovale hormone. Takrat se je je pri meni prvič pojavila ??hitrokrožna bipolarna motnja?? (uradne diagnoze nisem dobila, ker sem po posvetu z zdravnikom opustila tablete in se je stanje v dobrem mesecu, dveh, popolnoma izboljšalo in zato nisem poiskala ustrezne psihoterapevtske pomoči. Glede na simptome sem si jo tako določila sama, ker sem se želela "popredalčkat".), bojda zaradi alergije na hormone.

Takrat mi pogovor, recimo, ni pomagal. Stanja pa so se več mesecev dnevno menjala. Manija 2 h, depresija 2 h, manija, depresija ... Dan za dnem sem bila na totalnem čustvenem/psihičnem vrtiljaku. Ampak kot sem dejala, stanje se je popolnoma popravilo po prenehanju jemanja tablet.

Sedaj pa nimam izrazitih stanj manije. Nekako pa tudi odrivam misel na depresijo, ker mi občutno pomaga pogovor. Ko neham odmišljati probleme in se soočim z njihovim obstojem se vedno počutim neprimerno boljše, olajšana sem, imam spet povrnjeno energijo ... Odkrivam vzorce za svoje vedenje, edino kar mi manjka je - po mojem mnenju - sprememba obstoječih vzorcev vedenja, ker se počutim, da nenehno krožim po napačnih tirnicah. Še vedno si probam zanikati dogodke izpred let, probam jih tlačiti, se delati, da se nadlegovanje ni dogajalo meni in ravno soočanost z nadlegovanjem zelo vpliva na mojo samopodobo. In to me spravlja v zgoraj omenjeno slabo voljo in konflikte z družbo. Ravno moje napol-dojemanje dogodkov izpred nekaj let po moje povzroča konflikte z okolico in nezaiteresiranost za družbo, fax ... Ker sem se nenehno smehljala, bila pozitivna, se z vsemi razumela in delovala navzven brez vsekakršnih problemov, ker jih (razen odmišljenega) res nisem imela. Zdaj pa imam probleme in ne želim, da jih drugi vidijo, ker jih niti sebi še ne želim čisto priznati. In zato sem mnenja, da bolj kot kakršne koli tablete potrebujem konkreten pogovor in temeljito delanje na sebi.

Hvala za vaše odgovore, še vnaprej bom vesela kakršnih koli navetov.

[She_]

Razmišljala sem, da bi se odpravila do osebne zdravnice, ji zaupala težavo in jo prosila za napotnico za vedenjsko kognitivno psihoterapijo.

Tu pa me zanima:
- kako lahko kartoteka pri psihoterapevtu vpliva na moje bodoče iskanje službe?

Osebnega zdravnika lahko prosiš, da tega ne zapiše v kartoteko, ker se bojiš, da te ne bi vzeli v službo. Vztrajaj pri tem. Midve sva se z zdravnico to brez problema dogovorili.
Kot je meni znano, vpogled v kartoteko pri psihoterapevtu lahko dobi samo sodni izvedenec.
Staršem, službi ipd. ne smejo razkriti nobenih podatkov o tebi.

- ali sploh lahko zavrnim tablete, v primeru da bi mi jih psihoterapevt morda želel predpisati?

JA. Noben te ne more prisilit v to. Lahko ti samo svetuje, izbira je tvoja.

[RW]

Glede na to, da gre zadeva na sodišče in da bom morala pričat, torej lahko zahtevajo vpogled ...

Ne vem, če je ta forum za ta vprašanja pravi, a vseeno ... Kakšne posledice ima lahko to na pričanje? Oz. kakšne posledice bi imelo to na mojo prijavo storilca, v primeru, da nadlegovanje še ni zastaralo?

Naj povem še, da sem biseksualna in v lezbičnem razmerju. Glede na to, da pričakujem, da me bodo želeli očrniti, me zanima, kaj lahko pričakujem, v primeru da kartoteko sodni izvedenec dobi v roke? Da začnejo razlagati o mojem spolnem življenju, če bom o njem govorila s psihoterapevtom?

Poleg tega foruma ne vem, na koga naj se s takšnimi vprašanji obrnem ...

[Mei]

ce pricakujejo da oseba, ki je bila spolno nadlegovana, ni v depri, so prvoklasni kreteni. depresija bi se v tvojem primeru na sodiscu morala steti samo v dobro, saj ti je tista oseba unicila zivljenje.

[alexx]

RW...zapleteno je. In hude čase imaš za sabo. Kar zadeva depresije in takih reči...velja kar sta napisala Lost in Anchi. Jaz bi poiskala tudi pomoč na polikliniki na Njegoševi. Nekako se mi zdi, da moraš veliko stvari razčistiti sama s sabo. Lahko greš brez napotnice. In poskusi priti v roke Mrevljetu. (meni osebno je všeč). In v tvoji osebni kartoteki ne bo. Je psihoterapevt in psihiater. Pa brezplačno je.
Kar zadeva pričanje.. tudi poišči pomoč. Mislim, da dobiš nasvet kam se obrniti tudi nekje na Kersnikovi v LJ. Malo povprašaj. Že zdavnaj je kar sem študirala, pa ne vem več.
Ker v pravno državo bolj malo verjamem in sem bila na nekaj obravnavah (firbec pa sestrična tožilka v navezi), sem videla kaj lahko odvetniki naredijo iz priče.
Žrtvi posilstva je rekel...kaj pa pričakujete, ko pa ste prišla v tako kratkem krilu še na obravnavo.

Od vsega me najbolj skrbi...kaj pričanje lahko naredi tebi.

[ton]

RW, zloraba je hudo zoprna zadeva in zelo pametno od tebe je, da si se odločila za terapevtsko pomoč. Vse preveč je ljudi, ki iz stiske pozabijo (in to prav zares) na travmatične dogodke, potem pa ti pridrejo na dan kot gejzir.
Ko sem iskal pomoč za prijateljico, ki je doživela zlorabo, so bili še najbolj v pomoč na Belem obroču (gospa Nussdorfer, ki je obenem tožilka, zato bo znala tudi pravno svetovati), kjer so prijateljici našli celo psihoterapevtko z izkušnjami prav na tem polju. Ne vem, če ni imela samo velike sreče, velja poskusiti. Poišči njihovo spletno stran.

Glede zastaranja ne skrbi, saj teče od polnoletnosti žrtve še najmanj 10 let po dejanju (preberi 171. do 174. člen o dejanju in potem 90. člen o zastaranju: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200855&stevilka=2296 ). Tvoja spolna usmerjenost naj pri sodnih težavah ne bo v oviro, zakaj bi bila - tvoja je in nikogar drugega. Mordaa lahko celo uporabiš 'determinizem' nas, hetero večine, ki bomo mislili takole: seveda, revo je moška zloraba v stiski pognala v lezbičnost. Vem, da je to neumen predsodek, ga pa lahko obrneš proti drugim, še bolj neumnim in zlobnim predsodkom, ki se jih bojiš.
Srečno!

[RW]

Ne, takega prepričanja jim definitivno ne želim vzbujat. Ker kakor butasto se sliši, bi imela potem jaz slabo vest. Ker bi s tem zanikala svoja čustva, zvezo. O tem kdo sem in zakaj sem taka, ne želim/ne mislim/nočem lagat nikomur. Pač sem. In ponosna sem nase.

Sicer veliko manj, ko sem napičena in sumničeva do vseh, pa vseeno. To je le začasno stanje, faza. To kdo sem, pa je trajno in pomemben del mene, ki si ne zasluži zanikanja.

In hočem, da oseba odgovarja za tisto, kar je res(!) storila. Pri tem pa želim samo, da iz vsega skupaj ne potegnejo kake interpretacije, ki bi jo moja kartoteka lahko le potrdila.

Hvala za informacije, sem dobila veliko koristnih odgovorov. Zdaj moram le ugotoviti, česa naj se lotim najprej ...

Pozdravčka, .