ne vem

[micica]

Živjo,
poizskusila bom nekako skrajšati celo zgodbo...Stara sem 24. let. KO sem imela slabih 20. sem z fantom, s katerim sem bila leto in pol skupaj končala. Takrat se mi je svet porušil, saj sem 2 leti skoraj neprestano jokala in nato ušla v tujino, saj nisme več zdržala. Ker se tam situacija ni izboljšala, sem se najdela tablet, k moji sreči neuspešno. Vrnila sem se nazaj in želela začeti znova. Ni mi uspevalo, kljub temu da sem našla prijatelje, ki me imajo radi. Nihanje razpoloženja in tesnoba sta se stopnjevali. Nenehen jok za vsako malenkost, ki me je potolkla je bil grozeč. Nisem si želela škodovati. Hkrati z obiskom psihiatra sem se tudi spustila v zvezo z fantom, ki ni imel veliko razumevanja za moje stanje. Dobila sem coaxil, ki sem ga jemala 3 mesce. Nobenih stranskih učinkov nobenega bolšega počutja. Nato sem zamenjala za coaxil, cipralex in sedaj jemljem paroxat 30mg. Tukaj tudi nisem imela stranskih učinkov razen utrujenosti. Začela sme dojemati, da je bil povod za moje stanje res razhod z nekom, ki sem ga imela rada ampak da vzroki ležijo drugje in jih ne morem dognati. Celo življenje starši pričakujejo od mene najboljše, nezavedno me psihično uničujejo postopoma. Že 7 let živim sama. Nikoli si ne upam početi nekaj kar me veseli. Še oblačil, hrane, vere, fanta in ničesar. Ne vem kaj se dogaja z mano. Ne vem če mi gre na bolje. Moj fant pravi da bi se mogla ukvarjati s športom. Problem je ker delam minimalno od 6-8 ur na dan in potem grem na fax. Starši mi ne dajo denarja. Ne ker ga nimajo, ampak ker si ga ne zaslužim, saj sem ob iskanju same sebe zamenjala 2 faxa. Vem da bi se lahko ukvarjala s športom ampak nimam volje. Reden fax in služba mi kurita voljo. Sem 2. letnik. Mislim da so se občutki, da sem sama nehali pojavljati. Želim si mogoče usaj malo podpore od fanta, da ne pravi da sem se udala v to da sem "depresivne". Sama menim da sem ogromno napredovala od pol leta odkar imam tablete. Malo bolj sem samozavestna, nisem agresivna. Čustvena sem še vedno. Jokam še vedno ko mi je hudo. Strah me je občutkov manjvrednosti. Pred slabim mesecom sem si želela umreti. Misli na samomor so bile precej močne, ampak sem se uspela rešiti z veliko volje. Gre mi na bolje in močno si želim da bi kdo to opazil na tak način, da bi me spodbujal v to.
Mogla sem se izpovedati. Pred nekaj dnevi sem nehala jemati tablete, saj sem se tako dobro počutila, da sem mislila, da jih ne rabim več. Nehala sem verjeti v njihovo delovanje. In sedaj me je čisto obrnalo. Danes sem škodovala najboljši prijateljici in fantu, kateri mi hoče pomagat in ne razume tega. V službo sem zamudila 2 uri saj zjutraj nisem mogla vstati. Ker sem rajši spala in se nisem želela soočiti z svetom. Želim si toliko veliko dosežti. Ne najdem sama sebe v svetu, ne vem kaj me veseli. Ne vem v čem sem dobra. Ne vem ne vem. Z nikomer skoraj se ne pogovarjam o problemih, sam nočem nikomer več težit. Fantu sem zaupala in se je končalo v prepiru in mojih solzah. Pravi  da mu kislim. Jočem. v meni je toliko zmedenih misli.
Sedaj sem ponovno vzela tableti in upam da bo v dobrem mesecu kaj bolje, bilo je že bolje. Mislim da bo in upam. Sedaj bom poklicala fanta in se mu opravičila. Šla bom spat v upanju da bo boljše ju3. Prosim če jemlete adje ne jih prenehat kar tako ker ni varno. Ker nisem verjela v njihovo delovanje, sedaj pa vem da vplivajo name. Kakšen shitty dan je bil to. Tole je blo olajšanje.
Zdej pa grem spat. Hvala za posluh in noč

[marika]

Micica pozdravljena med nami,

fino bi bilo, če bi kaj več povedala o tvojem odnosu s starši, saj tudi sama priznavaš, da tvoje težave izvirajo iz odnosa s starši. Tvoja nizka samopodoba je verjetno posledica dejstva, da te starši nikoli niso cenili in spoštovali ter da po tvojem mnenju ne dosegaš njunih standardov. Jaz mislim, da se boš morala pogovoriti s starši in jima povedati, da rednega faksa in službe ne zmoreš. Odkrito jima priznaj, da se boš prekurila in potem ne boš zmogla niti ene niti druge stvari.

Dokler ne boš izboljšala svoje samopodobe, bo zveza z vsakim fantom verjetno slaba, saj boš iskala tolažbo, ki ti je fant oz. partner ne more dati. Ozri se vase, poišči ranjeno punčko v sebi. Kljub temu, da si že velika, si ranjena in to rano je potrebno zdraviti.
Verjetno brez psihoterapije ne bo šlo.

Vse dobro ti želim,

marika

[Arwen]

Pred nekaj dnevi sem nehala jemati tablete, saj sem se tako dobro počutila, da sem mislila, da jih ne rabim več. Nehala sem verjeti v njihovo delovanje. In sedaj me je čisto obrnalo. .... Sedaj sem ponovno vzela tableti in upam da bo v dobrem mesecu kaj bolje, bilo je že bolje. Mislim da bo in upam.

Pozdravljena, Micica.

Samovoljno prenehanje jemanja Ad-jev močno odsvetujem; prav tako so samo AD-ji premalo; poleg uživanja tablet je priporočljiva redna psihoterapija, samoanaliza, spreminjanje vzorcev.... preko društva Dam delujejo skupine za samopomoč, razna srečanja,... - vabljena 

Objem 

[ton]

Kot Marika tudi sam iz pisanja vidim predvsem odnos s starši kot najbolj problematičen: če je stiska povzročila beg in poskus samomora, je očitno res huda. Kaj sta zahtevala starša, koliko res zahtevata in koliko tega je pridelal tvoj prehudi čut za odgovornost? Te reči res nekoliko premisli. Razglej se okrog sebe, kako brez dvojne službe in faksa, navidez nesmiselno, zato pa bistveno bolj srečno živi večina znank in znancev.
Vso srečo, Micica, in piši še kaj.

[micica]

danes nimam enerije za nič. spet sem komaj vstala in se spravila do kopalnice.tuširala se mi nikakor ne uspe.včasih sem se tuširala vsak dan...zaspana sem.

nekako mi je težko krivit starše za vse.dobila sem vso ljubezen in vse kar sta mi lahko dala. res je da sem že kot majhna punčka jokala v šoli če sem dobila 4 namesto pet, saj me je bilo strah neuspeha. vedno sem poslušala kako bom čistilka če se ne bom učila, prijateljev nikoli nisem mela saj me starši niso spustili ven, ker se nisem učila. edina prijateljica je bila ščerka pijanca, ki tudi ni bila dovolj dobra zame. vedno sem bila pridna, končala sem oš s pravdobrim.v osnovni šoli je bilo seveda veliko razmišlanja o pobegu, samomoru ampak takrat se tudi sama nisem resno jemala. tiste misli so bile vedno prisotne. se še dobro spomnik kako sem si celo življenje ponavljala ko bom ap 18 grem od doma...srednjo šolo sem nadeljevala v ljubljani.bila sem pridna in jo končala s pravdobrim. vem da me je takrat grozno veselila igra in za to tudi nisem bila dovolj dobra. oz to pa ja mene ne zanima.kje je mati se verjetno sprašujete. ona je nemo stala ves ta čas okoli mene. vedno sem mela občutek da se iz mene norčuje. imela me je namreč pri sedemnajstih...imela je zelo pasivno vlogo.ob tem času sem mogla gledati kako jo oče ponižuje, veliko sta se kregala...ona ni bila nikoli dovolj dobra in vse kar je on počel je bilo najbolše. to sem gledala že od malih nog. zelo me je bolelo in sem si želela da bi se moja mami ločila. se spomnem ko je naglas rekel da bo odšel za vedno in je moja mami jokala in primila mene in bratca za roko in rekla da moremo skupaj držati. se spomnem ko sem 1x narisala drevo, katero je bilo na rastavi, ko sem bila zelo majhna. kot otrok sem pač kot vejo narisala malo širšo klobaso in me je oče popravil da taka pa že niso drevesa...bila sem stara mogoče 9 let? prst sem dudala do mojega 15. leta, ker mi je nudil edino uteho. mogoče razvada amak ko mi je teško in ne morem zaspati se še vedno obrnem nanj...še vedno me starši kličejo, čeprav ne dobim skoraj nič denarne podpore več, razen otroških dodatkov. niti ne zavedajo se da komaj dohajam s faxom, saj ne morem na večina predavanj in snov poizskusim nadoknaditi. skos mi dihajo za vrat in me izsiljujejo da če pa ne čelim da me sprašujejo me tudi ne bojo. in to pomeni nobenih otroških dodatkov in nič ljubezni več.omenila sem da bi poizskusila izredno a mi ne zaupajo da bom lahko naredila. ne morem več. popolnoma sem izčrpana. danes sem se komaj privlekla do doma. ponovno sem zbolela že 2. v dveh mescih+ to da mam vedno vnet mehur...včasih sem na meji da ne vem več ali se sama sebi smilim ali je to normalno. kaj se dogaja. niti ne vem zakaj se mi to dogaja, kje sem si zalužila takšno stanje, ki ga imam. zakaj me starši nikoli niso poslušali, zakaj nisem smela sodelovati pri debatah, zakaj me moj oče nikoli ni vprašal kaj počnem v prostem času.nikoli me nihče ni vprašal če mi je kaj všeč ali ne...lahko bi pisala do onemogolosti. samo zakaj se to ponavlja pri meni. zakaj me je toliko strah. zakaj nimam volje do življenja.zakaj bi najraje jokala kar naprej. utrujena sem, bom poizskusila zaspati za kakšno urco potem pa obvoznosi.
hvala...

[Arwen]

.dobila sem vso ljubezen in vse kar sta mi lahko dala.

 

res je da sem že kot majhna punčka jokala v šoli če sem dobila 4 namesto pet, saj me je bilo strah neuspeha. vedno sem poslušala kako bom čistilka če se ne bom učila, prijateljev nikoli nisem mela saj me starši niso spustili ven, ker se nisem učila. edina prijateljica je bila ščerka pijanca, ki tudi ni bila dovolj dobra zame.....se še dobro spomnik kako sem si celo življenje ponavljala ko bom ap 18 grem od doma...ona je nemo stala ves ta čas okoli mene. vedno sem mela občutek da se iz mene norčuje. ...imela je zelo pasivno vlogo.ob tem času sem mogla gledati kako jo oče ponižuje, veliko sta se kregala... skos mi dihajo za vrat in me izsiljujejo da če pa ne čelim da me sprašujejo me tudi ne bojo. in to pomeni nobenih otroških dodatkov in nič ljubezni več.kaj se dogaja. niti ne vem zakaj se mi to dogaja, kje sem si zalužila takšno stanje, ki ga imam. zakaj me starši nikoli niso poslušali, zakaj nisem smela sodelovati pri debatah, zakaj me moj oče nikoli ni vprašal kaj počnem v prostem času.nikoli me nihče ni vprašal če mi je kaj všeč ali ne...lahko bi pisala do onemogolosti....

in to naj bi bila ljubezen? Micica, prosim lepo... to je opis vsega drugega, kot ljubečega odnosa. In če česa nisi dobila od staršev, je to prav to - namreč ljubezni. Žal.

. zakaj me je toliko strah. zakaj nimam volje do življenja.zakaj bi najraje jokala kar naprej...

zaradi vsega prej opisanega ... Micica, obrni se k zdravniku, poišči strokovno osebo. Nujno je treba začet z zdravljenjem depresije; je možno, da se zaposliš in greš čimprej na svoje? fax bo počakal.

Objem 

[Mcmurphy]

Ja, verjetno so so res razmere v katerih si preživljale otroštvo krive za tvoje težave.
Zakaj je tako bilo... verjetno starši sami niso bolje znali. Kdor je imel ljubeče otroštvo, ne bo nikoli na tak način deloval z otrokom, tako delujejo le tisti ki bolje ne vejo.
Oče je očitno samozavesten ali kar prepotenten. Mati pasivna, podvržena. Po tvojem opisu sodeč je bila taka "delitev vlog". Gnala sta te k uspehu, seveda ne z motiviranjem ampak z grožnjami. To pusti posledice, to je neizogibno.

Vse lepo in prav... a to, da veš od kje izvira tvoje stanje, ti v končni fazi nič ne pomaga. Ti živiš danes in zdaj, ne pa v preteklosti. Po moje je izvor tvojih težav za rešitev nerelevanten. Zdaj si popolnoma odgovorna sama zase, ne krivi nikogar drugega. Žrtvena mentaliteta je najslabše, kar lahko zdaj počneš.

Če meniš da nisi tako daleč, da bi lahko objektivno delala na sebi in trezne glave prenašala ringešpil depresije, si za začetek poišči strokovno pomoč. A tudi ob strokovni pomoči je glavnina dela na tebi.

[himiko]

Micica,

malcek izprezi. Telo te klice, da je zdaj cas, da si malo odpocijes - vse obveznosti bodo ze se pocakale - tudi faks.

Hodis morda h kaksnemu psihiatru? Omenjas ga na zacetku - kaj pa zdaj?
Prav tako ti svetujem, da hodis na kaksno psihoterapijo, kjer bos ob pomoci za to usposobljene osebe delala na vzrokih tvoje nizke samopodobe in na drugih vidikih, ki te tezijo - predvsem v zvezi z odnosom ti/starsi in partnerske zveze, ob enem pa bos tako lahko bolje razumela samo sebe in svet okoli tebe. Morda bi se udelezila tudi kaksne skupine za samopomoc - tam so ljudje, ki te bodo razumeli.

Morda bi dala fantu za prebrat tudi tale forum in mu pokazala kaksne internetne strani, da bo bolje razumel, kaj se dogaja s teboj.

Micica, ker si materialno precej prepuscena sama sebi, se mogoce obrni na studentsko svetovalnico (link spodaj), kjer ti bodo svetovali za kaksno obliko stipendije.

http://www.svetovalnica.com/
http://www.prirocnikzabruce.si/delo-in-denar/s-stipendijo-gre-lazje/

Ce se seveda ze nisi.

Micica, pisi se in drzi se ok!!!

Oglasi se se!

Velik objem

 

Himiko

Ps glede menjave faksa se pa ne sekiraj, ker je to precej ustaljena praksa - bolje to, kot pa se izobrazevat za nekaj, kar te ne veseli.

[micica]

hvala vsem za odgovore...

ja obiskujem študentskega psihiatra, pri katerem sem že zamenjala vrsto tablet. Tisto je pač nek ventil, ki ga imam 1x na skoraj 2 meseca, da se zjočem in zaupam vse kar se dogaja z mano. S terapijo še nisem poizkusila, saj sem slišala da so zelo drage. Danes se malo bolje počutim, saj vem da je petek in bosta 2 dneva kjer bom lahko počivala. Veselim se kakšnega sprehoda...Včeraj je bila utrujenost spet na vrhuncu, pojavilo se je ponovno pomankanje apetita. Ne razumem same sebe, pa tako rada imam hrano. Nespečnost...ampak ostajam pozitina, da bo ta vikend res lep. Upam da bo počasi bolje. Edino žau mi je, da nisem prepoznala vzorcev depresije, ko sem bila mlajša, mogoče nebi danes prišlo do takih ekscesov.
Strah me je da bo vedno tako...Ta prekleti strah ne gre iz moje glave...Morem zbrati vse moči, ob desetih imam vaje na faxu...Še 1x hvala za razumevanje ste mi v veliko pomoč...

...micica

[Mcmurphy]

Ne se preveč obremenjevat, saj si pa na odlični poti, da premagaš stvari, ki te obremenjujejo. Saj si pa res še zlo mlada, absolutno nič še ni izgubljenega, prav nasprotono.

Pa en nasvet: Ne primerjaj se z drugimi.
Nikomur ti ni potrebno nič dokazovati in nobenih namišljenim vzorcem in kriterijem slediti. Ti maš svoj tempo. Ne pritiskaj nase.

[micica]

vikend je bil krut...

ne morem neprestano biti besna na vse. ne morem neprestano imeti v glavi da so vsi proti meni. zakaj se mi zdi da vsi mislijo da sem nora. nisem nora. zakaj sem tako jezna. na vse sem besna. bes kar vre iz mene. spravljam se na vse ljudi okoli mene in na fanta. nič ni kriv. obtožujem ga da je proti meni. ne vem zakaj. zakaj sem tako besna. in ko se zderem ko mu očitam, se počutim bolje. počutim se bolje. z mano je nekaj narobe.hudo narobe. na morem se zadržati. uničujem vse pred sabo. prijatelje, znance,... zakaj?

to vprašanje zakaj glih jaz mi gre povsem naživce.
 a mi lahko kdo svetuje kaj mi lahko pomaga? nič mi ne pomaga. ko sm v afektu ne morem ničesar. moje življenje je povsem prelepo. ampak brez mojih izbruhov moje jeze in žalosti bi bilo bolje.

[alexx]

micica...saj nočem pametovati. Itaq. A od nekje že prihaja tvoja jeza. Zato rabiš psihologa ali psihoterapevta.  Da ti pomaga odkriti zakaj si tako jezna.

[micica]

vem...
danes je resno prekipelo...
ali ima kdo izkušnje s psihoanalizo? to je za plačat? V petek dobim plačo. Koga mi priporočate?

help

[Yang]

ali ima kdo izkušnje s psihoanalizo? to je za plačat? V petek dobim plačo. Koga mi priporočate?
help

npr. Biserko Ilin (je na prvi strani www.nebojse.si o njej). Je pa to samoplačniško, ni na koncesijo.

Kar se pa tvojih izbruhov jeze tiče, pa razmisli od kje to izvira - očitno da iz odraščanja, družine; odraščala si v okolju kjer se je z jezo reševalo težave.

Splošno pa so pretirani čustveni odzivi, izbruhi vedno odraz neke nerazrešenosti v nas.

Lahko se malo vprašaš na katere stvari pri ljudeh si najbolj jezna? česa ne prenašaš pri drugih?
Ponavadi nam odgovori na to povedo česa pri sebi ne prenašamo in se krivimo, obsojamo.

[micica]

aha ok bom preverila.
kaj pa to?
Inštitut za razvoj človeških virov
http://www.institut.burnout.si/index.php?n=SubMenu&Menu_ID=1

hvala za odgovore. res jih cenim. hvala

[Yang]

kaj pa to? Inštitut za razvoj človeških virov:
http://www.institut.burnout.si/index.php?n=SubMenu&Menu_ID=1

Ja, OK, tudi Andrejo Pšeničny imaš na prvi strani od www.nebojse.si.

[alexx]

micica...svetovala bi ti Ilinovo. Dobiš v enem paketu psihiatrinjo in psihoterapevtko. Poskusi tudi kje drugje. Morda Mrevljeta...je isto psihiater in psihoterapevt (Barsos). Ali pa poglej še koga na prvi strani. Manj te bo stalo. Prvi obisk je od 70-80 €. Na žalost to niso poceni heci. In če ubiješ dve muhi na en mah tem bolje. Prijavi se pa čimprej. Čakalne dobe so tudi samoplačniško 2-3 tedne. Tudi več.

Ajd...drž se.

[micica]

o ful hvala.
poročam kako se bo izteklo prvo srečanje...

grem spančkat, ker sem se utrudila brskat po spletu...

lp

micica

[micica]

morem nekoga najdit ki ima koncesijo, saj sem ta mesec dobila zelo malo plače, komaj  bo šlo skozi ta mesec...
trenutno sem precej ok, ko sem sama se še vedno porajajo misli. zato poizskušam vedno imeti družbo, ali vsaj spati pri fantu.hvala bogu da ga imam...

se resno čaka 3 mesece da pridem skozi?kaj pa potem?

hvala

[himiko]

Micica,

trenutno sem precej ok,

Drzim pesti, da bo se naprej tako!!!!

Drgac jz hodim k Sasi Rojc, kjer jaz nisem veliko cakala. In je na koncesijo. Je pa tudi izvedena v analitski smeri, dost dela s pomocjo Freuda.

- Saša Rojc, dr. med., spec. psih.; Tabor 14, 1000 Ljubljana, 059 029824, 040/567-967, 040/272-444

-> dela z mladimi
-> cifra, mislim, da je ta druga prava. Vmes so neki spreminjal...

Drzi se,

Objem

 

Himiko