moja zgodba...

[Pain]

Ja zgodba ima dve plati. Na začetku govori o dekletu, ki je bil nemočen in ga je nekdo spolno zlorabljal, kasneje pa govori o dekletu, ki se je sama brez prisile spustila v zvezo z neko barabo. To je to. In takih deklet ne prenesem.

[vesnav]

Ja, Pain... in ostali...

Eni ljudje so bolni, imamo težave s tesnobami, imamo stiske, nešteto vprašanj in nešteto odgovorov. Mi si pomagamo, ne obsojamo se med seboj.

Eni ljudje pa so pač BULANI.

Jaz jih močno ločim v življenju in res redkih ljudi se izogibam. No, omenjenim se.

V.

[Anchi]

Bo dovolj Pain. Če nimaš besed podpore, nasveta ali vsaj enega utemeljenega mnenja, potem je bolje, da v to temo ne pišeš, ali pa začneš svojo, kjer lahko razpredaš o dekletih, tvojem odnosu do njih in od uporabnikov dobivaš še druge poglede na svoje probleme. V tej temi si pa off-topic.

[maca_a]

Ja zgodba ima dve plati. Na začetku govori o dekletu, ki je bil nemočen in ga je nekdo spolno zlorabljal, kasneje pa govori o dekletu, ki se je sama brez prisile spustila v zvezo z neko barabo. To je to. In takih deklet ne prenesem.

vsi smo nepopisan list papirja. iz tebe so prej delali s prisilo(verjetno psihično, mogoče tudi fizično) norca, zdaj pa si brez prisile norec. budala. evo how's that sound? zdaj pa vzemi kanglico in lopatko in leti iz mojega peskovnika

[tanaya]

Na ta forum sem se vpisala zato, da bi našla ljudi ki me razumejo in ne obsojajo. Življenje res ni pravljica, ne vem pa zakaj tepta ljudi, ki so že od vedno poteptani. Dekleta so me v OŠ izobčila, ker sem bila vedno drugačna..nikoli nasmejana, ampak čudna punčka. veliko sem prestala in ne vem zakaj mi življenje na pot pripelje ljudi, ki me obsojajo...mogoče sem preveč upala in sem preveč povedala. Bolje je molčati, vsaj nihče te ne more ponižati...in ti vzbujati tiste preklete občutke nemoči in ponižanja...

[Anchi]

Na ta forum sem se vpisala zato, da bi našla ljudi ki me razumejo in ne obsojajo.

In 99% ljudi na tem forumu te ne obsoja . Tistemu % pa se očitno, žal, ne da ubežati nikjer... Jaz bi rekla, da piši še naprej, konec koncev si dobila veliko besed podpore od ljudi, ki jim je mar. Črpaj pozitivno energijo rajši od njih, kot da dovoliš, da ti vse pokvari drobna manjšina, ker ni vredno. Kar pogumno .

[trzinka]

Tanaya, ne dovoli, da te en najstnik spravi iz tira. Smo tukaj, da te poslušamo in pomagamo. Vsekakor te velika večina ljudi razume in sočustvuje s teboj.

Pogumna si, da si sploh toliko napisala o sebi, vem da je zelo težko .

[natasha31367]

Tanaya, točno tako, kot je rekla Trzinka: ne dovoli si, da te en zafrustriran dedec (dvomim namreč, da je to najstnik, prej obratno!) spravi s tira. Pravzaprav je najboljše, da sploh ne polagaš pozornosti na take ljudi, ne tukaj ne nikjer. Na žalost se bo vedno našel kdo, ki bo imel tako zelo hude probleme sam s sabo, kot jih ima Pain, in ki jih žal ne bo znal ne zmogel ozavestiti in sprejeti in se bo zato potem vedel nečloveško do drugih, namesto da bi se do sebe. Takih Painov je na svetu en cel kup na žalost in vendar smo vsi mi dolžni sami sebi, da se enostavno naučimo, da jih ignoriramo in gledamo na njih kot na bolnike in ne kot na ljudi, ki so 100% odgovorni za svoja dejanja, misli in besede. Glavo pokonci, punca. Še vedno in za vedno bom mislila enako kot prej: čestitam za tvojo moč in pogum. Dobra si, res.

[alexx]

Tayana...da se takoj prikažeš nazaj. Če ti pridem gor....bit če svašta.  Zaradi enega osebka...ma...
Pain...preimenuj se v zlobo...bolj ti paše.

[jazzjazz20]

Empatijo pa dajem ljudem, ki si jo zaslužijo. Dovolj imam žensk, ki imajo ene kretene za fante, potem pa jokajo kako bi si želele imeti nekoga, ki je pošten.

Drugače pa... ja res...včasih res dajem take komentarje. Ampak so izraz mojega obupa tudi. Sej vem no... ne smem posploševat pa to...

pain...nihče te ne razume...tu gor pa si dal vedeti v katerem grmu tiči zajec: ti si tisti pošten fant, ki je brez partnerke...punce pa raje izbirajo barabe...
zato ne moreš razviti empatije do njih....

je tko?

[trzinka]

Kolikor mi spomin seže je Pain pisal o svojem problemu z očetom, imel je neprimerne in neumesne pripombe o tem, kako je biti starš ipd. Zato sem si zapomnila , da ima 19 let. Nisem sicer 100%, AMPAK.

Sicer, pa itak ni pomembno se z njegovimi nesramnimi komentarji ukvarjati, najbolje je take pripombe ignorirati........., enkrat bo menda odrastel.

[Arwen]

Na ta forum sem se vpisala zato, da bi našla ljudi ki me razumejo in ne obsojajo. Življenje res ni pravljica, ne vem pa zakaj tepta ljudi, ki so že od vedno poteptani. Dekleta so me v OŠ izobčila, ker sem bila vedno drugačna..nikoli nasmejana, ampak čudna punčka. veliko sem prestala in ne vem zakaj mi življenje na pot pripelje ljudi, ki me obsojajo...mogoče sem preveč upala in sem preveč povedala. Bolje je molčati, vsaj nihče te ne more ponižati...in ti vzbujati tiste preklete občutke nemoči in ponižanja...

Tanaya, kot pravi Anchi - čemu se ozirat na posamezne osebke, ko je večina na tvoji strani? jaz te razumem, te podpiram, stojim ob tebi.... resnično ti želim najboljše in upam, da si toliko močna, da vztrajaš za sebe, zaradi sebe! in svobodno piši še naprej 

Velik objem 
Arwen

[KAMEN]

Po novem je tu z vami Kamen,tako so mi rekli na facebook-u,ko sem izpolnil anketo"kaj si bil v prejšnjem življenju?". Pa naj bo tako....Danes sem obiskal psihologa v sklopu zdravniškega pregleda za delo. Ja, sem v novi službi en mesec in zopet razočaranje.Danes je bila prva plača in zopet ni niti približno takšna ,za kakeršno smo se pogovarjali. Glede na to da je to, po zelo dolgem času spet državno podjetje,sem se žal zopet uštel.
Moj problem sega zelo dolgo nazaj,tja do srednje šole.Takrat sem prvič in potem nikoli več obiskoval psihologa. Imel sem probleme s srcem in me je moj splošni zdravnik po EKG-ju poslal tja.Tam so ugotovili ,da nisem preveč neumen najbolj pameten pa tudi ne.Dobil sem blage tablete za pomiritev,ki jih nisem jedel,to pa je bilo to, vse do prvega večjega stresa. Povzročile so ga že močne slutnje,da se mi bo nekaj slabega zgodilo. Dogajanje v moji glavi sem povezoval s prekomernim delom.Pa danes vem da ni bilo to.Živel sem z žensko ,ki je bila moja prva prava partnerica celih 12 let.In potem so se slutnje uresničile.Ostal sem sam,brez denarja,brez strehe nad glavo,na srečo sem imel službo. Ostal mi je le otrok,ki sem ga lahko videl kadar sem želel...vse dokler se niso preselili daleč,veliko predaleč da bi si lahko privoščil srečanje večkrat na leto.
In v tem času se mi je začelo dogajati v glavi nekaj čudnega in neprijetnega. Zapuščal sem lastno telo,tudi po večkrat na dan.Vsakič sem mislil a je res tako ,ko umiraš.Ponoči so se mi prikazovale vedno iste more,ki jih sedaj na srečo več ni. V spanju sem vpil in brcal z rokami in nogami. Pa sem si govoril "to so samo sanje" Danes se mi zdi da to niso bile samo sanje,ampak da je to znak ,ko moram nekaj narediti.
Bila je ena delovna sobota.Prejšni večer sem popil morda kakšno pivo preveč in sem bil posledično kar dobro utrujen. Kupil sem si energetski napitek,ga na dušek spil in se lotil dela.Ampak ne za dolgo.Zopet sem sel pa,pa...ven iz sebe...trajalo je predolgo,nikdar ni trajalo tako dolgo...komaj sem se spravil k sebi. Sodelavci so me opazovali kaj mi je..nihče ni nič storil....in sem šel še enkrat ven iz telesa in zopet je trajalo predolgo,nikdar ni trajalo tako dolgo.....takrat sem se zares ustrašil in poklical rešilca...in potem zopet EKG-vse uredu,napotnica za psihiatra in tableti. Ne tokrat nisem šel k psihijatru in nisem pojedel tablet. Šel sem k bioenergetiku,hodil sem na terapije dvakrat na mesec in si dobro izpraznil žep.
No ,omenjeni problemi so izginili,vsaj do sedaj.Ostala pa je tesnoba v prsih z njo živim in sem se je že navadil. Včasih tako peče da bi jo najraje pogasil z jokom,pa kaj ko ne znam jokat. Morda pa ta anketa res drži,da sem KAMEN.    

[natasha31367]

Vsi smo kdaj pa kdaj kamen, veš. Sicer pa ti moram najprej povedati, da si zgrešil naslov. Pravzaprav bi bil moral svojo zgodbo napisati pod nov naslov, tako te namreč bo marsikdo spregledal. Upam pa, da ti bo vseeno odgovoril točno tisti, ki ti bo vse prav napisal, ja. Kar se tiče tvojega "sprehajanja" iz telesa in spet vanj, si se proval o tem pogovorit s tvojim bioenergetikom? To namreč ni nekaj tako zelo hudega, še manj pa je to tako zelo redko, kot se mogoče zdi. Tega sicer nisem nikoli sama doživela, vem pa, da se to kar precej ljudem dogaja, no. Zakaj se tebi to zdi tako sporna in nezdrava reč, Kamen? Si vse to doživljal kot neko grdo izkušnjo? Ti zdaj ne manjka tole? Misliš, da je tesnobnost, ki jo že toliko časa vlečeš s sabo, tudi direktno povezana s tistimi tadrugimi izkušnjami?