zakaj me ne izuči

[marika]

Ojla vsem skupaj,

pravijo, da osel ne gre dvakrat na led, ampak jaz sem očitno slabša od osla, ker se dam kar tako zlahka speljati na led. Ponavaljam ene in iste napake, zaupam enim in istim ljudem, ki me vedno znova razočarajo, jaz pa še kar in še kar.

Vzpon in padec, vzpon in padec....

le, razočaranj sem se toliko navadila, da ne padem več v globoko depresijo, ampak sem le še par dni zelo slabe volje in nerazpoložena.

Ampak danes vsaj sonce malo sije.

Ali se vi kaj naučite na lastnih napakah?

marika

[Aslan]

Se naučim...včasih hitro, včasih moram pa 100x pasti...

Res pa se prej poberem in če pogledam globalno, se kljub padcem
približujem zastavljenemu cilju.

Sem se naučila iz slabe situacije potegnit nauk in nekaj dobrega.
Videti lekcijo.

[krasendan]

izuči me izuči...sam grem tut jst prevečkrat na led...tak da nisi edina...to je zato, ker še vedn upamo in vidmo samo dobro v človeku...

sm pa pred kratkim odrezala eno osebo v mojem življenju...ker enkrat je pa le preveč...

[trzinka]

 Marika, tudi jaz sem taka. Včasih me stvari izučijo, ampak redkokdaj, venomer ponavljam ene in iste napake, vsakomur zaupam in verjamem, pa preveč sem vljudna, vedno do istih ljudi. Nazaj jih dobim pa po grbi, pa marsikaj moram "požret", potem sem pa kar tiho ali pa obrnem nekako na hec.
 Premalo samozavesti je v naju ali pa se imava premalo radi, kaj praviš? Žrem se pa itak še en teden po tistem, ker mi je nekdo nekaj rekel.
 Ne verjamem, da bom kdaj zlezla iz svoje kože, čeprav bi si želela. Enostavno ne vem kako. Drugi pa izkoriščajo mojo naivnost in poštenost, tako da sem še bolj v podnju.

                                         Drži se,

[jola]

Ja, presneto........me kar zmrazi, če pomislim kolikokrat sem šla na led! Ga ni osla, ki bi bil toliko neumen, kot sem bila jaz.......in to celo pri enih in istih ljudeh! Ponavadi, ko sem dobila eno klofuto, sem nastavila še drugo lice in dobila še eno, z vljudnostjo in požrtvovalnostjo sem šla do podna............vedno pa sem potegnila ta kratko......razočaranje,jezo,žalost.....obup! Govorim v pretekliku, ker danes sem v teh stvareh zanesljivo trdna, ne nesramna, ampak resnično trdna. Seveda sem zaradi tega v očeh drugih tako "čudno" drugačna, vendar se s tem sploh ne obremenjujem več, gledam samo na to, da je meni dobro. Še vedno sem pripravljena pomagati, vendar vsakič natančno pretehtam v kakšni meri in na kakšen način........nikakor več preko svojih zmožnosti in ne vsem povprek.

Ni bilo lahko in še vedno me kdaj malo zanese. Najtežje je bilo spoznanje, da sem izgubila vse "prijatelje", da nisem več toliko zanimiva kot sem bila........vendar, sem se iz tega zelo veliko naučila in danes zelo hitro prepoznam dvoličnost ljudi........včasih pa sem bila totalno zaslepljena, vse sem verjela in ze zaradi svoje nesamozavesti plazila po tleh za naklonjenost ljudi, ki tega sploh niso vredni.

Kadar sem v skušnjavi se vedno vprašam......koliko se imaš rada, ali delaš to zaradi sebe ali zaradi drugih......ali dokazuješ nekaj sebi, ali spet hočeš dokazati drugim kako si dobra.............