Pozdravljeni vsi na tem forumu, sem prvič se prijavla na ta forum in zgleda da bom dobila veliko "sotrpinov" in nasvetov, ter izkušenj seveda
No, naj povem še moje stališče in moje doživljanje:
sedaj ko sem se dosti podkovala o teh situacijah in ko razmišljam v bistvu vidum da nekako nemirna in anksiozna sem bla že kot otrok, mislim tam okoli 13.leta. Čeprav takrat v blagi obliki in je šlo mimo tako hitro kot je prišlo. Zdaj pa ene 4 leta je to bolj intenzivno, čeprav sedaj sem mela skoraj 2 leti mir, oziroma nisem mela velikih napadov strahu in sem to znala precej omilit.
Začelo pa se je pomalem nazaj nekje poleti prosti koncu, spet rahli nemiri, slabo počutje in to kar že vse pozate in spada zraven v paketu
Potem pa me je totalno dotolklo v začetku novembra, ko je babico zadela kap in od takrat se ni več pobrala da bi govorila la bilo kaj, potem stric se je ponesreču,.... vglavnem ko da bi neka črna zvezda padla nad našo družino. In od takrat naprej je moje stanje obupno, že tako sem bla bolj razdražena, pol pa prav začelo je vse padat sam globlje in globlje in danes sem tu,...ko skor nič ne spim, ko imam pritisk v glavi, ko mi srce bije asimetrično, ko me duši.... izvajam ponovno avtogeni trening, a mislim da sem malo pregloboko da bi samo to zadostovalo.
Zdravnica me niti ni hotela poslušati ko sem ji pravla kako se počutim in govori da sem samo utrujena in to je to...danes grem prvič k novi zdravnici, ker staro sem kajpak zamenjala
končno. Sem bla tudi že pri psihologu, ampak želim na psihoterapijo, da si opmorem in to premagam, ker precej hromi življenje
in pomilit da mam šele 23 let...zato želim to premagat. Ker drugače sem precej vesel človek, rada imam žvljenje, a me tej strahovi hromijo, včasih me je strah novega dneva, ker že vnaprej vem kako se bom počutila, in tuki je tavečja napaka, a kaj ko zaenkrat nevem kako to pregnat
Sama vbistvu sploh negrem daleč ven, ker se bojim kako se bom počutla, edino s partnerjem si upam it...sej pol ko sem enkrat v družbi se zaklepetam al ekj tazga in takrat ne mislim na to.
Vsela bom vsakega nasveta, izkušenj in vsega kar boste delili zmano.
Aja, kaj pa mislite o ideji da bi si omislila kužka? mislite da bi to me malo bolj zaposlilo in neb tolk na to mislila in se posledično bolje počutla?
No, če ste pršli do tukaj očitno ste vse prebrali, upam da nisem bla predolga
Lepo se mejte in čakam na vaše nasvete
