pozdravljeni!
hvala za vaše besede, mi pomagajo - zelo.
moj brat je star 33 let. ta mesec je bil na pregledu in je vse v redu - raka ni več.

Ima pa pred sabo še operacijo, ki je povezana z drugo težavo, nič z rakom.
je res, da je ljudi strah, ampak vseeno človeka ne smeš nikoli tako odpisati, kot da ga ni.
moram povedati, da ima okrog sebe dobre prijatelje in družino (mene in starše), ki ga ne ogovarjajo s smiljenjem ali kaj podobnega. Do njega se obravnavajo kot pred boleznijo.
Problem se pojavi predvsem pri puncah. Namreč, dokler jim ne pove nič oz. ne vejo kaj je prebolel je vse v redu. Takoj ko to izvejo, se za njimi vidi samo še prah - za moje pojme je to otročje, saj nima kuge.

Če že imaš neka leta se je treba tako tudi obnašati.
Res hvala vsem, tudi meni pomaga, da se lahko vsaj malo razbremenim.
