V čem je pravzaprav fora?

[Pain]

Sem se pogovarjal malo ze nekimi ljudmi o mojih težavah. Najtežje je začeti to tipkati. V čem je pravzaprav moj problem? Seveda mi boste vsi "delaj na sebi, spremeni se, terapije, gor dol", ampak v bistvu. Moj problem je pač pomanjkanje ljubezni. Zdaj... v družini je nimam. Prijatelji... Takih prijateljev s katerim bi bil čustveno navezan nimam. Prijateljice... tudi ne. Vendar potem nastane problem. Recimo. One si dobijo fanta, mene postavijo na drugo mesto. Dobro na nek način vse lepo in prav. Z enimi si bolj navezan z nekaterimi manj. Vendar jaz tistih, s katerimi sem bolj nimam. Ok, zdaj smo tam... punca. Punce nimam. Ampak kaj pomeni punca. Marsikdo bo rekel, da če hočem imeti punco, se mora punca v mene zaljubiti, je tako. Ampak zdaj... kaj sploh pomeni zaljubljenost? Za moje pojme nič. Lahko je začetek, vendar ponavadi te ljubezni na prvi pogled se kaj hitro končajo. Ker preprosto niso ljubezni. So zaljubljenost. Zdaj je smo tam. Čustva ali razum. Zame absolutno razum. Tale misel se mi zdi v redu: "Prava ljubezen je tista za katero se odločimo, vse ostalo je nagon." In to je tudi res. Na nek način. Na ljubezen vplivamo z razumom. Zdaj pa tole. Rečejo mi tudi, da sem pač v krogu napačnih ljudi. In v bistvu je to tudi res. Nekateri si želijo imeti avto, nekatero to tisto, tretje. Jaz si pač želim ljubezni. Imam to potrebo jebiga. Zdaj pa... kako do nje priti. Poglejmo si skrajen primer. Bo 40 letna ženska, ki se je pravkar ločila od moža iskala novega po tem, da ji bo od zaljubljenosti zavrelo v trebuhu. Ne vem... morda tudi. No meni se ne zdi ravno. Zdaj... ali lahko pričakujemo to, da se bo za ljubezen "odločila" 30 letnica, 25 letnica, 20 letnica... 18 letnica??? Ne. Ne bo. Zdaj smo tam, kar mi je rekel psihiater:"Imaš vrednote, ki jih tudi nekateri 50 letniki še nimajo." In to je ravno to. Nekateri 30 letni moški bodo recimo lahko še vedno zadovoljni samo z one night standi. Jaz preprosto ne? Sem morda res zaradi pomanjkanja ljubezni nasploh razvil to potrebo? Dobro ja ja... vem. Odvisnost od odnosov in podobne zadeve... vem, da smo spet tam. Ampak kaj sploh je odvisnost od odnosov? A je odvisnost od odnosov isto, kot potreba po ljubezni! Itak, da ne. Tisto peklensko Peklensko gugalnico sem prebral. Tisto pač o odvisnosti od odnosov. Ampak a je odvisnost od odnosov sploh pravi izraz? Jaz bi temu rekel prej "nezdrav odnos", "izkoriščevalni odnos", "neprava ljubezen" in "podrejenostv partnerstvu". Ste kdaj pomislili na morda kakšno zdravo odvisnost od odnosov? Takšno brez tistih stresorjev in teh stvari? V bistvu... kaj naj spremenim sam pri sebi? Če imam to potrebo, kaj naj potem? Kaj naj potem še sam pri sebi spremenim? In idiota Rugelj in Freud in ne vem še kdo in cel svet poudarjajo kako je ta jebena spolnost pomembna in osnovna življenska potreba. A komu morda rečejo? "Nauči se živeti brez spolnosti?" Itak, da ne. Ampak "Nauči se živeti sam s sabo." To bodo pa trobili vsakemu... Joooj a ne bi bilo lepo, da bi se najdu nekdo, ki bi potrebo po ljubezni poudarjal 10% količine poudarjanja potrebe po spolnosti? Aja, pa da ne bi kdo to dvoje enačil slučajno!!

Razmišljam............

[Jagodka]

Pain,

da ti prišepnem na uho, pa nobenmu povedat, vsi hrepenimo po ljubezni in po priznanju. Zvečine je problem v našem otroštvu, ko nam starši niso zagotovili te osnovne potrebe, brezpogojne ljubezni. Pa še kasneje se najdejo odnosi v katerih smo zavrnjeni, manipulirani... Če to sešteješ dobiš...nas na tem forumu, pa še veliko jih je, ki trpijo in si pomagajo kako drugače.

Razumem kaj želiš. Trden, varen odnos, kjer boš lahko to, kar si. Vsak ljubezenski odnos se začne z zaljubljenostjo, to je stanje zamaknjenosti, ko krožijo hormoni   . Nekaj časa traja in ko se kemija v našem telesu malo poleže pa je ljubezen odločitev. Ljubezen ni čustvo, ljubezen je vsakodnevna odločitev.

Želim ti, da najdeš dekle ali prijatelja/ico s katerim boš lahko delil svoje življenje. Ker delam z malo mlajšimi (15,16,17 let) od tebe, malo poznam vrednote, ki jih imate mladi. Res večina ne razmišlja v tvojem slogu, pa ne ker niso uredu, ampak ker so preprosto najstniki, uporniki. Svojih resničnih potreb še niso ozavestili. Ne ločijo še kaj potrebujejo in kaj bi radi. So pa v tem procesu in to je popolnoma normalno. To je odraščanje.

Kljub hrepenjenju, ki ga nosiš v sebi pa mislim, da boš moral razčistiti odnos s svojimi starši, ker se ti drugače zna zgoditi, da se boš zapletel v vrstniški odnos, ki bo, kot ga ti imenuješ, nezdrav. Saj tako poimenovanje je kar fajn. Mi je všeč. Ni človeka, ki ti bo nadomestil ljubezen, ki je nisi dobil od staršev, tega ne pričakuj. Če iščemo nadomestilo za brezpogojno ljubezen staršev, ki je nismo dobili, se zapletamo v manipulirane in odvisniške odnose. Preberi teme, ki jih odpira Scorpion. Tam veliko piše o tem.

Srečno 

[Francka]

Kot je rekla Jagodka ..... si vsi želimo ljubezni.
In bolj kot ne, smo vsi sposobni ljubiti.
Moje mnenje je, da je stvar v pogumu. KDO SI UPA?!!
Namreč vsi smo prestrašeni, da bomo prizadeti, ponižani,....
In tako veliko ljudi čaka na princesko ali princa, ki bo zbudil v njih hrepenenje in ljubezen in še bolj pomembno....., osebo, ki bo ljubeča, odkrita, poštena, spoštljiva, imela podobne vrednote, hobije in življenjske cilje, kot oni.
Si lahko to priznamo?   ....... da si to želimo?    ...... nekoga, ki bi ga brez strahu ljubili (torej bi nam dajal občutek varnosti, obljubo, da ne bo nikoli odšel, nas zapustil in nas ne glede na naše pomanjkljivosti ljubil).   ....nekoga, ki bi nas znal ljubiti, crkljati na način, ki ga mi potrebujemo.   ....nekoga, ki bi nas znal poslušati, ki bi nas razumel.   ....nekoga, ki bi delil naše cilje (poroka - ja, ne, otroci - ja, ne, šport - ja, ne, dopusti - taki ali taki......)   ....nekoga, ki bi mu zadostoval brez velikih odrekanj in samospreminjaj......torej nekoga kjer si lahko ti TI.
Kdo prizna?
Jaz priznam.
Vendar kaj se zgodi? Nič! Ker ne bo nikoli in nikdar prišla oseba mimo tebe, ki ti bo dvignila hormone, kocine, ljubezen do 100te potence....in še kaj drugega,.......s seboj pa prinsla aktovko potrdil o svojih zmožnostih, željah in ciljih, ki sem jih gor naštela........teh zagotovil ni. Če hočeš biti v vse to siguren predno se približaš osebi.......no, koga tako podrobno poznaš?...sosedo?
Življenje je igra. Kdor igra.....kam pride, se dobro ima in kdaj slabo .... no, se igra. Kdor ne vstopi v igro......(lej, ne morem drugače reči kot) je outsider.  Ali si na avtobusu ali pa nisi. Vmesne variante ni.
Kako bi, da ne bi?  HA!
Torej: če ne boš povabil dekle na pijačo, ne boš nikoli zvedel kako razmišlja, o čem razmišlja, kakšne želje ima. Če se je ne boš dotaknil (vsaj "po nesreči") ne boš vedel kaj ti "dvigne" (malo domišlije prosim). Če ne boš romantičen z njo, ne boš nikoli vedel kaj ti lahko nudi. In če nič od tega ne boš storil, ne boš nikoli vedel koliko ti, TI .....si lahko ob njej.

Ima to razmišljanje kaj smisla?

[Pain]

Meni se ne zdi takšen problem iti v igro. večji problem se mi zdi kje najti koga, ki se boš šel podobno igro kot ti. Lahko se dotakneš 100 oseb, ampak če bodo one imele drugačna pričakovanja...

Želim ti, da najdeš dekle ali prijatelja/ico s katerim boš lahko delil svoje življenje.

Če najdem prijatelja... veste kakšno je prijateljstvo med dvema fantoma. Bolj ali manj površinsko. Če dobim prijateljico, lahko ona dobi fanta, sicer ok, to ne pomeni da bova zato prekinila, ampak logično, da bom avtomatsko postal druga violina.

Če dobim punco... hja. Koliko staro? Če bi šel na to, da bi dobil moje starosti, ali celo mlajšo... hja...verjetno te ravno ne bi bile za kaj resnega. Hioj kakšne so te najstnice. "Sanjam po sanjskem fantu." "Kakšen pa je tvoj sanjski fant?" "Visok, modre učke..." Ok... starejše. Pri starejših bo seveda že avtomatsko problem, ker seveda še preden me bodo spoznale, avtomatsko nezrel, ker sem mlajši, ali pa bo problem, ker hodim še v srednjo šolo, one pa na faks, ker to pač ne gre. Seveda, če bi taiste punce imele fante starejše 5, 10 let ali več, pa seveda ne bi bilo problema. Tudi, če bi one še študirale tip pa bi bil že redno zaposlen. Dvojna merila... Kdo bi jih razumel?? Ok, pesimistično in posplošeno razmišljanje, ampak v večini primerov je tako.

In ne strinjam se s tem, da se VSAKA ljubezen začne z zaljubljenostjo. Lahko se začne tudi s prijateljstvom, brez divjanja hormonov.

[moonica]

Ok, pesimistično in posplošeno razmišljanje

Točno tako.


In misliš, da je to razmišljanje zrele osebe, Pain ?

[Pain]

Da, ker se zavedam tega, da je posplošeno in vem, da so tudi izjeme, ampak tako... na uč rečeno.

Glede zrelosti in posplošenega razmišljanja v korelaciji z leti pa si tole preberi.

http://www.svet-je-lep.com/phorum/read.php?f=3&i=8503&t=8480

[Jagodka]

Pain, vsi kdaj posplošujemo, sploh če smo slabe volje. Ja, to ni ravno najbolj odraslo vedenje, zgodi se pa vsem.

Se ti res zdi, da med tvojimi vrstniki ni nekoga, ki bi mu lahko zaupal, se ob njem dobro počutil, bil z njim to kar si? Mogoče človek s katerim bi se ujel ni podoben tebi, ampak drugačen od tebe.

Zgleda, da si precej zahteven do drugih ljudi. Morajo razmišljati tako kot ti, imeti iste cilje, se igrati isti igro, kot praviš ti. Kot, da ga želiš oblikovati po neki svoji podobi idealnega partnerja. Ta pa bo težka in boleča naloga.   

Nikogar ne moreš prisiliti, da te bo imel rad. Verjemi. Preizkušeno na lastni koži. Poskusi z bolj sproščenim, neobveznim pristopom. Flegmatičnim in reskiraj kakšno zavrnitev (vem, boli, frustrira), ne boj se življenja. In predvsem bodi kar si, ker si v tem poseben in lep.
 

[moonica]

Pain, je bilo mišljeno dobronamerno ... da malo premisliš.
In tisto o zrelosti se ni nanašalo le na posploševanje.

Kaj si mislil (dokazati!?) s tistim linkom pa mi ni jasno.

Poskusi bit malo bolj 'odprt' za mnenja in predloge drugih ... mogoče premisliš dvakrat, ko ti kdo kaj napiše.

[Pain]

S tistim linkom ... mah brezveze v bistvu. Samo pokazati sem hotel primer posplošenega razmišljanja "zrele" 27 letnice.

Strog, da sem do drugih ljudi. No... če nekoga zanimajo druge stvari, kot mene me ne moti, samo rad imaš ponavadi tistega, ki ti je, vsaj v neki meri podoben. Mislim en presek morata imeti ne...

[Azrael]

delaj na sebi, spremeni se, terapije, gor dol

Ja, pa ravno to je to.
Če se sprašuješ kje je fora - v tebi je, zunaj tebe je ni.
Potreba po ljubezni praviš... sliši se mi znano    Ja takole je s tem, človek potrebuje ljubezen in potrebuje jo imeti, ustvarjati v sebi, da jo pritegne od drugih. In to je lahko pravi izziv, zame vsekakor... na srečo sem že precej naredil v tej smeri. Mislim, da moramo biti dovolj razviti, osebnostno. 

Kakorkoli že, za tisto kar pritegnemo v življenje in tudi za tisto, česar ne moremo, ne uspemo, je fora v nas.

Sicer pa tudi jaz mislim, da morata partnerja imeti dovolj skupnih točk... da vesta zakaj sta skupaj, da imata skupna zanimanja, potrebe v katerih skupaj uživata. Pa imata zraven še vedno lahko tudi različnosti in različna zanimanja, no, saj to je normalno...

Veliko sreče     

[Pain]

Ja saj ravno pa to mene zanima. Tega pa v bistvu res še ne vem. Kaj pravzaprav pomeni delati na sebi? In terapije? Kaj je to sploh. O psihiatriji ne vem pou moški spolni organ. 20. imam osebnega psihiatra... Kak bo to zgledalo?

[Ribica]

Pain,
rada bi ti povedala, da ne smeš gledati preveč enostransko. tako kot si ti drugačen, so drugačni tudi drugi. vsi smo drugačni, imamo pričakovanja, želje, cilje, sanje....Nič posebnega se mi ne zdi, da si želiš ljubezni in resne zveze pri tvojih letih. Le na napravi način se problema lotevaš. Dokler boš o puncah tako razmišljal (slabo, negativno), bodo možnosti res bolj pičle...

Poglej, imam dve hčerki, ena je zdaj 22, druga jih bo kmalu 18. Starejša je čez celo gimnazijo bila več ali manj doma. Za fante je govorila, da so čudni, da tako samo pijejo na zabavah, neresni.... Konec četrtega letnika sta se zaljubila s sosošolcem in sta že 4 leta zelo srečen par, skupaj študirata...
Mlajša je v tretjem letniku gimnazije in že eno leto hodi s svojim sošolcem, ki je bil precej podoben tebi po razmišljanju. Zelo si je želel resno punco a je mislil, da takih ni. Njiju je združilo prijateljstvo, eno leto sta bila zelo dobra prijatelja, nato je iskrica preskočila. Imata se zelo rada.

Vidiš, da nisi tako zelo drugačen. Marsikdo te reči samo zelo uspešno skriva - velikokrat z bahavim,frajerskim in neumnim obnašanjem.

Predvsem se sprosti, ne obsojaj vnaprej  in druži se. Pride. Vedno. Prav v tem je čar, da ne vemo točno kdaj!

Ribica

[Mcmurphy]

Ah Pain, kako mineštro si naredil iz preproste stvari kot je ljubezen.

Čim bolj boš boš ožemal možgane okoli tega, slabše bo. To kar delaš je kontraproduktivno.
Koncentriraj se nase in delaj na tem, da boš zadovljen s svojim življenjem tudi brez partnerja.

Kajti če koga najdeš zdaj v tem stanju, boš ga samo čustveno izsesal.

[Pain]

Ribica... o mojem posplošenem razmišljanju mislim, da smo že dovolj spregovorili, se ti ne zdi. Nihče ni rekel, da sem edini poseben, od kod to tebi?? Lepo se sliši za tvoja dva otroka...

Mcmurphy... In kaj je narobe, da sem naredil mineštro??

Nauči se živeti brez partnerja... Kako bi se ti počutil, če bi ti en rekel "Za naslednjih nekaj let se odpovej seksu..." Verjetno bi popizdil. Tako mimogrede. Kot sem že omenil mi ni jasno, da še tako "inteligentni ljudje" kot sta bila Rugelj in Freud tako poudarjala kako je to pomembno, da bi kdo začel poudarjati kako je ljubezen pomembna... Meni je jebiga. Enim je recimo seks, meni ni.  V katerem stanju pa naj začnem hrepeneti po ljubezni? V stanju, ko tega hrepenenja ne bom imel več?? Daj to stanje malo definiraj. Boš rekel 45 letni ločeni ženski brez otrok, ki si želi imeti v redu moža, naj v tem stanju ne išče partnerja. Naj raje počaka še tam do 75 leta, da umre, takrat bo vseeno ali ima partnerja ali ne.

[Pain]

Itak pa sej ni nujno punca. Tudi zvesto prijateljstvo bi bilo super. Ampak sem gor napisal v čem bi bil potem problem. Ok, posplošeno sicer spet...

[himiko]

cao pain,

sicer ne vem tocn, kok si star - ce si v srednji soli najbrz okol 17? Sicer pa, najbrz to niti ni tok pomembn.

Sem pa podobn tud jz razmisljala kot ti, vendar pa je slo pr men recimo za neke vrste simptomatiko, odraz neg samopodobe - kar hocem povedat je to, de se mogoce vprasi, kje je vzrok pr teb  - ja, valjda, de svet je taksen , kakrsen je, sam poskus si tud na to vprasanje odgovorit.

Prav tako si mogoce zastav vprasnje, zakaj so punce s teboj samo prijateljice? Mogoce pa ti ne vidis, de one zelijo se kaj vec od tebe? Ali pa morda tega noces videt na neki nezavedni ravni - Mr Freud je vseen vazn tuki  

Prav tako, poskus morda zamenjat mal kraje, na katere zahajas - jz sm npr svojega fanta spoznala na literarnem dogodku :-) , cetud sem v vseh teh letih mislna, de ga bom na kaksnem zuru.. Ja sevede... In ja tud men so se dogajale prijave v stilu:" Meni je pa vsec punca, k ima modre oci, etc..."  

In kot ti je rekel tud tvoj psihiater - imas precej visoke moralno zastavljene vrednote, s cimer pa sevede ni nic narobe - v bistvu je to zelo lepo! Vendar pa je potrebno za tovrstno zastavljen osebnostni kompas imeti tudi precej psihicne trdnosti, saj s svojo ostrino vrednostnega pogleda marsikaj obcutis krivico, marsikdaj pa morda od ljudi zahtevas tudi prevec. A pusti se presenetiti - saj ljudje vedno znova presenecajo. Tudi mene je moj fant zavoljo svoje cudovite osebnosti presenetil. In ja, midva sva zacela odnos bolj na osnovi neke racionalne odlocitve , ki je bila odraz ujemanja v skoraj vseh interesih, zanimanjih, navadah, eticnih pogledih... In ja, definitivno za ljubezen ni potrebna zaljubljenost. A za taksen odnos pa morata biti oba cloveka dovolj zrela, kar pa ni vedno lahko doseci...

Ps kar se tice minestre... em, jz sm prvakinja v minestranju ljubezni, zato pain dont worry :-)

Drz se, pa napis se kaj,

Himiko

[Pain]

Glede tega, da je treba nekaj pri sebi vseeno spremeniti, sem vas ravno par postov nazaj vprašal kako zgleda ta terapija pa to... pa mi niste odgovorili. Sej pravim, da ne vem točno kaj.

Ja zdaj ne vem... krivica. Ne bi rekel ravno krivica. Pač ene stvari mi na ljudeh niso všeč. Pa ne to, da imajo drugačna pričakovanja od mene. Recimo na moški spolni organ mi gre to kar sem gor omenil. Dvojna merila glede razlik v leti med partnerjema. Take stvari res mrzim.

Ženske kot prijateljice... zaenkrat imam samo eno kolegico, kar se punc tiče. To je vse.

Sem pa vesel, da se strinjaš z mano, pa podobno razmišljaš Take stvari mi je res prijetno slišat.

Morda je pa problem preprosto ta... nisem še stopil zares v akcijo glede kavic pa tega...

[Pain]

Star sem pa 18. Koliko si pa ti?

[himiko]

ola Pain.

Glede tega, da je treba nekaj pri sebi vseeno spremeniti, sem vas ravno par postov nazaj vprašal kako zgleda ta terapija pa to... pa mi niste odgovorili. Sej pravim, da ne vem točno kaj.

Kar se tice terapije; zdej jz se na te zadeve tok ne spoznam, o tem bi ti drugi uporabniki znali povedati vec, a obstaja vec tipov terapij. Prav tako ti v bistvu ne smem izdajat, kako izgleda moja terapija, a naj ti zaupam toliko, da na njej s terapevtinjo delava in predelujeva tisto, kar me tezi. Vcasih delava na eni stvari dlje, vcasih manj. Poskusaj pa biti - mislim, de sem nekje prebrala, de hodis k psihiatru ? - do svojega specialista cim bolj iskren, le tako bos lahko dosegel cilj, ki si si ga zastavil. Pa le pogumno!

Dvojna merila glede razlik v leti med partnerjema. Take stvari res mrzim.

Te razumem, a problem je tudi v tem, da so ta dvojna merila tudi druzbeno oz kulturno postavljena. Zato morda ne bit tok strog do ljudi - konec koncev smo vsi v nekem smislu produkti kulture, v kateri zivimo. Pa se moja izkusnja. Moj fant je na primer mlajsi od mene - sicer ne omembe vredno - pa sem veckrat zalotila, de sem na neki subtilni ravni premisljevala ali je sploh dovolj zrel za resno zvezo... No, naj ti zaupam, da se je na koncu izkazalo, da je bil on za tovrsten zivljenjski slog bolj pripravljen kot jaz... Pa jih jz stejem 26, on pa 23...  Tk da ti sam poskusaj dat ljudem cas... Vsi se namrec ucimo v nasih zivljenjih.

Morda je pa problem preprosto ta... nisem še stopil zares v akcijo glede kavic pa tega...

Pain, bos ze se... Drgac pa sej ves, akcija, reakcija  In ni ga lepsega, kot spoznavat razlicne ljudi, jih poslusat, se od njih ucit... Zato, kar pogumno, pa bodi potrpezljiv in ne prevec strog do samega sebe in nenazadnje do soljudi. Nekoc sem prebrala en cudovit citat, v avtobiografiji Boba Dylana. Tam Dylan pise, da mu je nekoc babica dejala, da ne sme biti prevec strog do drugih ljudi, saj vsak clovek nosi svoj kriz na svojih plecih... In to se mi je zdela ze takrat taka blazna kul modrost.

Pain, drzi se,

in bolje imeti eno dobro kolegico, kot pa 5 slabih.

Himiko

Ps po moje se vec ljudi strinja s teboj, kot si mislis. Sam vcasih se znajde clovek v nekaksnem vakumu, v katerem se mu zdi, da med njim in ostalimi vlada nekaksna odtujenost. A slednja se vedno, vcasih hitreje, vcasih spet pocasneje, razkropi...

Pss pa kul leitmotiv oziroma citat imas - Floydi so itak zakon 

[Pain]

Zdravo!

Hvala za lep odgovor! 

Ta dvojna merila, ki se jih ljudje naučijo so res družbino maslo. Vendar kaj me pri njih moti. Moti me to, da nimajo nobene funkcionalnosti. Kvečjemu ljudi zavaja in jim predstavljajo brezvezne ovire. Tako smo se pri sociologiji učili: Ena teorija družbenih zakonitosti je strukturalistična, ki govori, da je vsak posameznik produkt kulture. Nanj vplivajo družbena dejstva na katere sam ne more vplivati. Druga teorija je subjektivistična, ki govori o tem, da kljub temu, da je posameznik produkt družbe, ima še vedno neka subjektivna prepričanja, ki ni nujno, da so v skladu s kulturo. V praksi pa veljata obe teoriji. In v tem primeru dvojnih meril, kar se let tiče mislim, da mora imeti človek lastno prepričanje, da je uvajanje teh dvojnih meril en navaden bullshit. No saj si sama ugotovila lepo. Premišljevala si, da ker je tri leta mlajši, da ni resen za zvezo, pa si videla, da je brezveze se sploh s tem obremenjevat samo zato, ker je tri leta mlajši. Pa ne jemlji tega, kot kritiko. Res se mi zdi fajn, da si to ugotovila in da vama zveza lepo laufa. 

Hvala za kompčiment... ja Floydi... ta komad mi je res všeč.