KAJ NAJ NAREDIM

[masi]

Draga Kakadu,

pusti službo, kajti zdaj ni to pomembno zdaj si pomembna ti in naj te ne bo strah zaradi tega, ker ne boš imela problemov glede tega.

jaojoo kaki psihiatri, nikakor ne zvišaj doze no, saj si na začetku jemanja in moraš najmanj teden do deset dni imeti najmanjšo dozo. Pupa umiri se kajti glede na to, da si bila predozirana se zato slabo počutiš. Glej jaz sem imela tako hude stranske učinke že pri minimalni dozi, da sem morala še minimalno dozo razpoloviti prvi teden, saj moje telo ni preneslo Ad-ja in tako sem čisto postopoma uvajala Ad-je.

[kakadu]

meni je rekla psihijatrinja, da moje stanje ni tako zaradi stranskih učinkov, ampak zaradi te tesnobe s katero sem ze prisla k njej. ne vem no...

[masi]

ja seveda Kakadu, vendar so v prvih tednih jemanja žal prisotni tudi stranski učinki, ki na začetku "poslabšajo" stanje in pri tebi , ki si prve dva dni imela previsoko dozo je še bolj izrazito.

[Onix]

Ja se čist strinjam z Masi, da morš antidepresive postopoma večat, da se telo navadi. Cilj je že večja doza ampak jo dosežeš v mesecu, mesecu pa pol. Res ti svetujem, da greš v bolnico in ne boj se tega res ni nič groznega. Tm ti bojo našl taprava zdravila, da ti bo bolš. Pa še počutila se boš bolj varno, ker boš imela strokovnjake tako blizu. Kje pa naj bi bila hospitalizirana. Jes sm biu v Begunjah.

[kakadu]

Ampak jaz tega res res nočem.kako naj se zamotim, kaj naj naredim.ali pomaga mogoče sprehod ali kaj takega.onix si imel kasneje težave pri iskanju zaposlitve in ali gre to v kakšno kartoteko delodajalca.

[masi]

Kakadu zdaj pa stop no, pozdravi se najprej in pusti karoteko in ne gre to delodajalcu.

[Onix]

Ne ne gre v kartoteko. Ne boš mela težave z iskanjem zaposlitve, ampak to nej te zdej ne skrbi, najprej se morš porihtat. Vem da neb smel tega preveč priporočat, ampak reč ji če ti loh napiše Apaurin za zdj k ti je tolk hudo. Men je v najhujših časih ful pomagou, ampak nesmeš ga jesti preveč ali predolgo ker postaneš odvisen. Ampak saj zaspala boš lahko mal, jes 5 dni nism zaspal niti za sekundo, pol sm pa dobu apaurin u bolnci, pa sm kuj zaspau. Ampak rec ji za vsaj 5 miligramske, ker 2mg nič ne pomaga. Jes sm meu na začetku 10Mg Apaurina zravn z antidepresivi, jemal sm ga pa zjutraj pa zvečer da sm lahko spal. Vem da se je ful težko zamotit, pa da se ne morš znebit misli ker si preveč tesnobna. Res zastopim kolk je težko. Kaj te pa nejbl skrbi glede bolnce?

[Koki]

kakadu, v nobeno kartoteko ti to ne gre, ker so to osebni podatki

[Koki]

kakadu, poskušaj se ne sekirat zarad misli, vedno si reči, da so to samo misli, men je to pomagalo

[kakadu]

kaj napotnico dobiš pri osebnem zdravniku al kako to gra. spakiraš stvari in greš gor?

[himiko]

Kakadu, kot so napisali ostali, to nikamor ne gre, zato se ne nc sekirat glede podatkov!

Kul je za Serequel, te bo mal pomiril. Meni je najbolj takrat pomagala prizgana televizija. Vse to, kar opisujes, je po moje ful povisana anksa - pr men je blo tud tk - lahk sam sam lezala... Ampak je pocas minil.

Glede doze zdravil, ne bom pametna - sicer so men predpisal Paroxat, v treh dneh takoj na celo tableto, z razlago, da so mi zelel cim prej pomagat.

Kar se tice sluzbe, bo pocakala. Povej, da se slabo pocutis. Ce ti je zoprn govorit, zakaj, si nekaj zmisli, magari. Zdaj je cas, de se samo sebi posvetis. Ostalo bo ze prislo samo od sebe.

Strahovi, da bos kaj naredila v javnosti, so tipicni za tvoje stanje  - a vedi, da NIC ne bos naredila. Jaz sem imela popolnoma iste filinge.

Stanje se ti bo umirilo, obljubim. Ne bo slo na slabse, oki!

Drzi se in vse bo se dobro!!!!!!!!!!!!!!!!!

Ps ce je ful hudo, pejdi na PHP - saj jz sm sla dvakrat, de so se tam mal z mano pogovarjali.

Drzim pesti zate,

 

Himiko

Ps pisi se

Pss med tem ko sem napisala, si poslala se eno vprasanje. zal ti na to ne znam odgovorit. ti bodi ostali uporabniki. sam po moje, ce poklices psihiatra, ti da on napotnico.

[kakadu]

ne vem kako se zamotit.visim na forumu in čakam, da mi kdo odpiše.sej v bistvu ne več kaj povedat kot to da čutim neznosno tesnobo in strah.najbolj pa me je strah bolnice, ampak si sama ne vem kako pomagat.najraje bi sla hodit v naravo.

[vesnav]

Draga Kakadu,

pojdi na sprehod.
Ljudje te bodo (mo) tu udi počakali.

Poznam vse tvoje občutke, Himiko in Onix tudi, sta ti lepo pisala. NIKOMUR ne boš nič naredila.
Vendar trenutno SAMO o tem premišljuješ, vrtiš se v začaranem krogu, poznam to in poslušaj nas, imamo izkušnje, smo kot tvoji braje in sestre v izkušnjah...

Še vedno ti polagam na dušo. Pojdi k zdravniku. Pokliči v službo, povej, da si zbolela, magari da imaš gripo... POtem pojdi k tisti psihiatrinji, ki ti je svetovala bolnico. Lej, bolnica je samo hiša, ki ti bo dala občutek varnosti. Tam so samo ljudje, ki se na tvoje skrbi spoznajo...

PHP, danes se drugače imenuje, ampak tista prijetna hišica pri Očesni kliniki.. Tja moraš. Za nekaj časa, saj ni za večno. Tam smo bili mnogi, tudi jaz, Masi in še marsikdo.
In boš potem premišljevala o službi... Nič ne bo treba povedati, če ne boš hotela. Vendar mislim, da ti bo sčasoma vseeno za druge.

POMEMBNA si TI!

Pokliči, zavrti, naredi to zase. Odleglo ti bo. Ljudje, ki so zdaj tam, imajo tudi službe, nekateri otroke, družino. Želijo ozdraveti, želijo si pomagati, v tem stanju kot si, imajo zdravniki za to najboljšo rešitev.

Želim ti vse dobro. In poročaj.

V.

[Koki]

kakadu, pomembni so mali koraki, npr. js em bila vesela, da sem lahko previla in nahranila dojenčka, da sem si lahko kljub vsiljivkam ogledala film, da sem lahko šla na sprehod, vse to so mali koraki, ki mi prinašajo srečo. V zavesti pa moraš imet, da bo enkrat bolje in skušaj se čimmanj sekirat za misli, ampak jih ignoriraj in si reci, da si ponosna nase, pa četudi samo 1 jabolko olupiš na dan. Z malimi koraki potem prideš do večjih. Rešuj križanke, beri revije in se veseli tistih trenutkov, ko te ne muči, pa čeprav je to le 5 minut na dan. Uživaj in si reci, sama sebi želim le najboljše.

[Arwen]

in ali gre to v kakšno kartoteko delodajalca.

zagotovo NE - delodajalec dobi le zdravniško spričevalo (ob prvi zaposlitvi), na katerem piše sposoben za opravljanje predlaganega dela.

[himiko]

Kakadu, ze to, da si skoz pri forumu, da spremljas nasvete, je v nekem oziru zamotitev. Ej, jz sm takrat sam to pocela. Res. Cel cajt sm bla na forumu, besede uporabnikov so mu ful ful pomagale. Dale so mi obcutek, da pri svojem stanju nisem sama. In mislim, da je nekaj podobnega tudi z bolnisnico.

Kot je napisala Koki, zdej se poskusaj osredotocit na majhne korake. Npr, jz sm bla zelo ponosna nase, da sem si sploh lahko ogledala film. Se spomnim, da mi je pred ocmi vse migetalo, slike so sprozale valove vsiljivk... Ampak potem sem vidla, da so to pac samo vsiljivke... In tocn to, kar je tud Vesna napisala. Zdej se vrtis v teh mislih, k da bi slo za en krc, samo to je stanje, ki potem mine. Jz bi rekla, da si zdej v akutni fazi, k pa bo sla proc, definitivno!!!!!!!!!

In tocno to, zdaj si pomembna samo ti!!!!!! In ja, moji zelo bliznji in ljubi osebi so na PHP-ju izjemno pomagali. Nedavn mi je omenila, de je blo to zanjo kot nekaksne pocitnice... Ze po naravi je sicer tiha, sramezljiva in to je njena psihiatrinja (odlicna dr. Nagy) opazila ter jo tako se bolj vzpodbujala k pogovoru. Tam se je lahko pogovarjala, spoznala je krasne ljudi, s katerimi se zdaj ohranja stike in ves kaj: "Danes so vsi ok!"

In valjda, de te je strah tega stanja. ej, ves kok je blo mene. Sam pol ti strokovanjaki povedo, za kaj gre. In pol si mislis: "Aha, to je to!" Zacnes jim zaupati, s tem pa je tud tebi lazje. Kar pa je se pomembnejse, zacnes sam seb zaupati.

Ps meni je prav tako zelo pomagala metoda osredotocanja na drobne, sicer na zacetku se kratke, filinge izboljsanja. Korak za korakom, vse do danes...

Kakadu, drzi se in pisi se!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Mislec nate,

Himiko

[kakadu]

Hvala Himiko za tvoje besede.pri meni to akutno stanje traa že približno štiri dni, ne vem kaj naj.tako močno me tišči pri srcu in non stop premlevam neke vsebine v glavi. ne morem verjet da se mi kaj takega sploh dogaja, glih zdaj ko sem si nekako stabilizirala življenje. vse se mi zdi, kot da več to nisem jaz.

[masi]

kakadu pišeš, da akutno stanje traja štiri dni-se pravi od takrat ko si začela uživati ad-je?

[kakadu]

vse skupaj se je stopnjevala včeraj in danes, ampak je začelo že prej.kdaj točno ne morem povedat, ker se mi zdi da itak več nimam občutka za čas. samo čakam da minute minevajo.bed mi je ful res, to ni normalno, da to človek mora prenašat.

[himiko]

tako močno me tišči pri srcu in non stop premlevam neke vsebine v glavi. ne morem verjet da se mi kaj takega sploh dogaja, glih zdaj ko sem si nekako stabilizirala življenje. vse se mi zdi, kot da več to nisem jaz.

--> kot bi brala samo sebe pred letom in pol. Res, totalna ista scena.

Kakadu, pojdi do psihiatra. Oziroma ga se enkrat poklici in vse povej. Zdej, lahko bi bili to stranski ucinki zdravil, sam jz nism specialist... Zato ti ne bi vedla natancno povedat.

Hm, mene je mami, ko je blo sicer najhujse, vozila po mestu... S tem sem se zamotila. Pravzaprav mi ni pustila, de bi lezala. In se dans sem ji za to hvalezna... Poskusaj se zamotit, res. Prizgi TV, poskusaj umirit dihanje. Poskusaj mislit na nekaj lepega. Jaz sem na morje, pomlad... Pa magari se pri tem prisili.

Ker ti je tako hudo, ti res svetujem, de klices psihiatra ali pa na PHP oziroma mislim, de je to danes EKI. Pa ne odlasat, oki!

Se pisi,

Himiko

PS pa vse se bo uredilo!