Pa kaj je z mano....

[Anchi]

Moonica, pa saj ne rečem, da jaz npr sošolcu kdaj nebi usluge hotla naredit, prav nasprotno, veš koliko sem zanj naredila, kolikokrat mu rihtala zapiske, mu jih kopirala in vse.

Ali znaš reči "ne", Roza? Če smo drugim neprestano na razpolago nas začnejo jemati kot samoumevne. Nečesa kar je samoumevno pa ne cenimo, niti nismo za to hvaležni. Poskrbi najprej zase, nauči se reči NE, pomisli najprej nase. Če nekomu delaš uslugo jo naredi zato, ker jo tisti človek zares potrebuje in ne samo zato, da boš prijazna in dobra ter s tem ljudem okrog sebe omogočala, da so leni in neuvidevni. Poznam enega fanta, ki se vedno napol pretrga za druge, jim dela usluge, teka okrog za njih, ko pa sam nekaj potrebuje je pa grozno razočaran in ga boli, ker ti isti ljudje zanj ne naredijo nič. Zakaj le bi, saj jim je itak vedno na voljo, ne glede na vse? Postaviti si moraš meje in od ljudi zahtevati, da se jih držijo. Zakaj bi nekomu non-stop rihtala in kopirala zapiske? Jih sam ne more? Te vedno prosi sam ali se sama ponudiš? Velika (ali pa morda majhna?) razlika je nekomu pomagati ali pa nekomu dajati potuho.

Ti sama določaš kako se bodo ljudje obnašali do tebe. To se kaže v vsem, in v uslugah in dajanju opazk, takšnih ali drugačnih. Če ljudje začutijo, da se sama ne spoštuješ in ceniš, bodo tako s teboj tako ravnali tudi sami.
Lp.

[moonica]

Če te bo 'držalo' celo poletje - kul! ... če ne ... tudi kul! Nič se s tem obremenjevat ... Kakšno knjigo bi bilo dobro vzet v roke ... o samozavesti, o imeti se rad itd.

Imaš morda kakšen predlog za naslove knjig?

Recimo Človek, imej se rad, od Košička, je ena taka.

[Smrekica]

Jaz imam takšne izkušnje glede teh opazk o debelosti in zredila si se itd. Da najprej odločno postavim meje: ni mi všeč, da mi to govoriš, to me moti, prosim ne govori mi več tega, me prizadene. Če nočejo nehat pa postanem bolj "groba": lahko da mu zabrusim brigaj se zase, najprej pometi pred svojim pragom ali pa moje telo oz. kako izgledam je moja intimna stvar, zato se brigaj zase. Če pa še vedno nočejo nehat, pa postanem že prav nesramna in mu zabrusim kako sarkastično. Moram se postaviti zase. Ko mi je to govorila moja babica, da sem debela kot svinja, sem ji rekla, če mi boš še to najprej govorila, ne bom več prihajala k tebi na obisk.   in je potem nehala, rekla je, v redu in je nehala.
Želim ti uspešno postavljanje mej

[moonica]

Men se zdi to recimo mimo ... "če mi boš to še naprej pravila, ne bom prihajala več k tebi" ... potem ti ona lahko to neha govorit SAMO zaradi tega, ker še želi, da prideš k njej ... jaz pa bi želela, da mi nekdo to neha govorit, ker me spoštuje !

[Smrekica]

Bila je moja babica in bila je starejša ženska, ki je morda že imela demenco, zato taki izpadi. Kljub tem njenim "izpadom", sem čutila, da me je imela rada. imela sem tudi lepe spomine nanjo iz otroštva. ker če bi bil kdo drug, bi ga verjetno kam poslala in se ne bi več družila z njim zaradi takih grdih besed.
Meni se pa zdi to lepo, da nekdo neha govoriti te stvari samo zaradi tega, ker še želi, da pridem k njej.  Potem to pomeni, da si je tako želela moje družbe, da je prenehala s takim govorjenim. Pa saj to je krasno. Fantastično! No, tukaj je moj odgovor, da me je res imela rada in da si je želela moje družbe in da je prav, da nisem zaradi njenih grdih besed prekinila stike z njo. Jaz sem si tudi želela njene družbe, vendar sem ji povedala, kaj me moti in da želim, da s tem preneha. in ker na začetku to z "lepimi besedami" ni zaleglo, sem ji postavila pogoj in se je strinjala. Tega, ali me je spoštovala ali ne, no tega ne vem. mogoče me je spoštovala že prej, mogoče pa me je začela spoštovati kasneje, ko je videla, kako sem se postavila zase. Morda si pa pri človeku pridobiš spoštovanje, ko se postaviš zase in ko poveš svoje meje. Morda. Lahko da tudi ni pomembno, ali me človek spoštuje. To je njegova odločitev. Jaz moram spoštovati sebe in jaz moram biti tista, ki postavim meje in rečem, ne, ne dovolim, da se tako obnašaš do mene. Menim, da si s tem pridobim spoštovanje od drugega človeka, ko postavim svoje meje. Tako da sem si s tem pridobila njeno spoštovanje, ko sem ji odločno rekla ne, tako pa ne boš govorila.
Moonica, napisala si "jaz pa bi želela, da mi nekdo to neha govorit, ker me spoštuje". Moje vprašanje, kako pa boš dosegla to, da te nekdo spoštuje?  Spoštovanje si ljudje moramo prislužiti. Ali si ga prislužimo tako, da ne postavljamo svojih meja in dovolimo, da ljudje z nami pometajo? Ne. Ali boš dosegla to tako, da boš tiho, ko ti nekdo reče, da si debela? Ali boš rekla, moti me, da mi to govoriš. in bo ta oseba kljub tvojim besedam še vedno ti to govorila. Kako boš ravnala? Se boš umaknila in se ne bo veš družila z njo? Kaj pa če ti to reče nekdo, ki ti je bolj blizu in ni rešitev to, da se ne družiš več njim? Kako boš postavila svoje meje?  Kako si boš prislužila spoštovanje, da ti nekdo to neha govoriti? Kako? Jaz sem si ga prislužila s tem, da sem babici postavila mejo. In je spoštovala moje želje. Kako boš ti?

[moonica]

kako pa boš dosegla to, da te nekdo spoštuje?

ne rabim doseč ... ali me človek spoštuje ali me ne ... jaz se okoli tega ne trudim posebej, sem taka kot sem ... sej je normalno, da imaš take in drugačne ... eni te spoštujejo, drugi (niti) ne ...

na ostalo mislim, da mi ni treba odgovarjat, sem na to temo že kar nekaj napisala

verjetno si vzela moje besede preveč osebno ... sem samo na tvojem primeru hotela povedati nekaj 'splošnega'

[vesnav]

Tega ne bom nikoli razumela, da sošolci ne posojajo zapiskov.
Kaj pa imaš od tega, da ne daš naprej nekaj, da ne pomagaš?
Zato -, da dajem, kar ne rabim, s čimer pomagam, - ma ne potrebujem niti hvala. Če imam, dam klošarju denar. Ali ga bo porabil za pivo ali za vozovnico, pa mi je vseeno. V tistem trenutku se ne da nič spremeniti.

Smrekica, babica ti je tako govorila, ker je pač takih besed vajena. Verjetno te je vseeno spoštovala. Ljudje se pač tudi čudno izražajo.

Jasno, da te moti, če ti bližnji reče, da si taka in drugačna. Mirno povej, da tega ne dovoliš. Če pa ti to reče ali misli en mimoidoči, pa se ne oziraj. Vsak naj pogleda najprej sebe. Tako si misli.

In pejt naprej.

V.

[moonica]

Tega ne bom nikoli razumela, da sošolci ne posojajo zapiskov.
Kaj pa imaš od tega, da ne daš naprej nekaj, da ne pomagaš?

tudi meni ni to jasno ... pa kolko je takih ljudi ... uf ... in kaj so še počeli ... dali so ti samo del zapiskov in se delali, da je to vse kar imajo ... ja, svašta jih imaš ... 

[vesnav]

Slišala sem, da jih te nove generacije menda celo prodajajo..

Obup. Jaz se spominjam še srednješolskih časov, ko sem jih simpatičnim frajerjem celo prepisovala, oni pa so me povabili na pijačo, sladoled ali kakor koli pokazali hvaležnost. Ma, brez veze, svet se vrti v napačno smer...
V.

[Roza]

Tega ne bom nikoli razumela, da sošolci ne posojajo zapiskov.
Kaj pa imaš od tega, da ne daš naprej nekaj, da ne pomagaš?

tudi meni ni to jasno ... pa kolko je takih ljudi ... uf ... in kaj so še počeli ... dali so ti samo del zapiskov in se delali, da je to vse kar imajo ... ja, svašta jih imaš ... 

Res je, zelo pogost pojav. Ali pa ti dajo kakšne brezvezne, tistih ta boljši pa ti ne dajo. Ful pogost pojav.
Ne vem kaj s tem pridobijo, ni mi jasno, verjetno kakšno prednost. Jaz jih vedno dam.

[Jeri]

Tega ne bom nikoli razumela, da sošolci ne posojajo zapiskov.
Kaj pa imaš od tega, da ne daš naprej nekaj, da ne pomagaš?

tudi meni ni to jasno ... pa kolko je takih ljudi ... uf ... in kaj so še počeli ... dali so ti samo del zapiskov in se delali, da je to vse kar imajo ... ja, svašta jih imaš ... 

Res je, zelo pogost pojav. Ali pa ti dajo kakšne brezvezne, tistih ta boljši pa ti ne dajo. Ful pogost pojav.
Ne vem kaj s tem pridobijo, ni mi jasno, verjetno kakšno prednost. Jaz jih vedno dam.

To so sele ljudje, ki so globoko v sebi polni frustracij in neodlocnosti. Ker, ce ne dam zapiskov, se ne bo imela iz kje uciti (ker ni bila 'pridna' med letom) ... in ona ne bo naredila, jaz pa bom. In si bom se enkrat potrdil/a, da sem boljsi/a od nje ... in malo zaflikal/a svoje frustracije ... za kakih 5 min ...
Letos se mi je celo na faxu zgodilo, da je ena punca iz sosednje skupine (delal smo nek projekt), moji kolegici (ki je bila z njo v skupini) prepovedala, da bi nam pokazala seminarsko nalogo ... da bodo ja oni boljsi ...
V tolazbo. Na koncu smo dobile 9, oni pa 7! Ha! Svet je pravicen 

[odbita]

Imaš morda kakšen predlog za naslove knjig?

V katerikoli knjižnici se postavi pred polico z oznako 159.9 psihologija in brskaj. Lahko je kaj popularnega - npr. dr. phil, lahko pa vzameš v roke kakega gostečnika, milivojeviča, erzarje, se bom še kaj spomnila, ampak res je najbolje, da sama poiščeš na teh policah, kaj ti bo sedlo na dušo.

[pupika]

Tega ne bom nikoli razumela, da sošolci ne posojajo zapiskov.

mislim, da je tole malo preveč posplošeno. vedno trdim, da generacija naših potomcev ni nič veliko drugačna od nas. pred davnimi leti, ko sem hodila v šolo smo si večinoma med seboj posojali. pravim večinoma, ker nismo vsi enaki in že takrat se je našlo kar nekaj otrok, ki niso pomagali drugim
vidim pa pri svoji hčeri, da je še vedno tako. posoja svoje zapiske vse naokoli, pa tudi sama ima doma velčiko zapiskov svojih sošolcev in kolegov.
res pa je, da je zadnjič odklonila enemu sošolcu, da mu posodi zvezek, ker jo je klical en dan pred kontrolno nalogo ob šestih zvečer. in seveda sem jo v tem podprla, saj bi s tem v bistvu podprla lenobo sošolcu..
včasih zna biti posojanje tudi dvorezen meč

[Flip]

zavist ali "faušija" - postaja vedno bolj ponarodela bolezen. vam povem, kaj je doživela moja hči, ko je bila stara 9 let: pisali so kontrolno nalogo. med pisanjem jo sošolka (soseda s klopi) pocuka in reče "poglej, kaj sem napisala". seveda je hči pogledala v njen test. sošolka pa hitro roko v zrak in zakriči: "učiteljica, ona pa prepisuje!"     ne moreš verjeti - kakšna preračunljivost in zahrbtnost pri 9-letnem otroku! in kdo je kriv?? menim, da starši v prvi vrsti.

je malo mimo teme, ampak pač moj komentar na posojanje/neposojanje zapiskov.

lep dan,
flip

[vesnav]

Je mimo teme...
Jaz sem govorila o nečem drugem, pupika. O tekmovalnosti. Mene to ne zanima. Vseeno mi je, ali ima sosed na milijone evrov, samo da imam jaz toliko, kolikor mislim, da rabim in si zaslužim. Tako me tudi nič, ampak prav nič ne stane, če posodim zapiske in kajtijazvemkaj.. Naj ima-jo. Zakaj ne? Podpiranje lenobe? In? Saj nisem jaz njegov starš... Če je len, bo itak nasrkal sam. Če sem jaz naivna, pa tudi.

V srednji šoli smo imeli samo eno sošolko, ki ni pustila med kontrolkami prepisovati.. Seveda je zaradi njenega čudnega značaja nihče ni maral. Bila je odličnjakinja. Fiziko pa je sploh obvladala. In tako se je enkrat pripetilo, da jo je sošolka, ki je sedela z mano, ker je skrivala nalogo, uščipnila v zadnjo plat.

Nič. Se opravičujem za smetenje.

Lep dan,

Vesna

[moonica]

Podpiranje lenobe? In? Saj nisem jaz njegov starš... Če je len, bo itak nasrkal sam. Če sem jaz naivna, pa tudi.

 

[Roza]

Moonica, pa saj ne rečem, da jaz npr sošolcu kdaj nebi usluge hotla naredit, prav nasprotno, veš koliko sem zanj naredila, kolikokrat mu rihtala zapiske, mu jih kopirala in vse.

Ali znaš reči "ne", Roza? Če smo drugim neprestano na razpolago nas začnejo jemati kot samoumevne. Nečesa kar je samoumevno pa ne cenimo, niti nismo za to hvaležni. Poskrbi najprej zase, nauči se reči NE, pomisli najprej nase. Če nekomu delaš uslugo jo naredi zato, ker jo tisti človek zares potrebuje in ne samo zato, da boš prijazna in dobra ter s tem ljudem okrog sebe omogočala, da so leni in neuvidevni. Poznam enega fanta, ki se vedno napol pretrga za druge, jim dela usluge, teka okrog za njih, ko pa sam nekaj potrebuje je pa grozno razočaran in ga boli, ker ti isti ljudje zanj ne naredijo nič. Zakaj le bi, saj jim je itak vedno na voljo, ne glede na vse? Postaviti si moraš meje in od ljudi zahtevati, da se jih držijo. Zakaj bi nekomu non-stop rihtala in kopirala zapiske? Jih sam ne more? Te vedno prosi sam ali se sama ponudiš? Velika (ali pa morda majhna?) razlika je nekomu pomagati ali pa nekomu dajati potuho.

Ti sama določaš kako se bodo ljudje obnašali do tebe. To se kaže v vsem, in v uslugah in dajanju opazk, takšnih ali drugačnih. Če ljudje začutijo, da se sama ne spoštuješ in ceniš, bodo tako s teboj tako ravnali tudi sami.
Lp.

Pravzaprav ne da nebi znala reči ne, ampak pač ni bil iz kraja študija in mu je bilo malo težje hoditi po zapiske...pa sem mu pač pomagala, ampak res ne vem zakaj sem mu...tako se mi je pač zdelo prav.

[ZgubljEna]

js bi pa tkole rekla... sej se res tolazimo s tem, da dokler se v svoji kozi dobr pocutmo, je vse ok... ampak moje izkusnje so pa mau drugacne.
predn sm zacela z adji sm pr svojih 166 cm tehtala 57 kg in se babica mi je veckrat v obraz povedla, da sm se zredila. sm se sicer delala, da me ne prizadane, ampak mislim da to vsakega cloveka potre... ker v teh casih je pac velik poudarka na zunanjosti in tko pac je.
ko sem zacela z adji so pa zarad slabega pocutja kile kr same sle dol... in v treh tednih sem iz 57 prisla na 50 kg, to tezo pa drzim ze drugi mesec. ni ga lepsega, ko gres kupovat nove hlace in si v kabino odneses najmanjso razpolozljivo stevilko, ki je na razpolago na policah, in to celo spravis na rit.
je pa res da se je to pr men sprevrglo ze v obsesijo... dobila sem obcutek, da je ta moja suhost zdej edino veselje v zivljenju... vedno ko gre mimo mene kasna zenska, jo "prečekiram" in ce je bolj suha od mene, si recem ok se mal bo treba shujsat... ce je pa bolj obilna od mene, si pa mislim jao shujsi mal...
ne morem si pomagat vec cele dneve samo se kalorije sestevam in pazim da ne zauzijem vec kot 800 kcal na dan...
v zadnjem mesecu sm vec kot 2/3 place zapravla samo za nove cunje, ker mi pac pase velik stvari k mi prej ni... pa k ze vidim, da sm zapravla prevec, se vedno kupujem in kupujem...

sam kaj ko je tok lepo zdej kr naenkrat, vsi opazijo da sem shujsala, vsi me pohvalijo, kok dobr zgledas bla bla... a prej pa nism? ocitno ne

edino kar sm se naucila v zadnjih mescih kar jemljem adje je to, da obstajajo ljudje s trdo kožo, in ljudje z malo manj trdo. prvi so vedno na boljsem, ker vse udarce lazje prenesejo. drugi pa... znajdimo se sami... al se sistemu prilagodis, al pa se boris proti vetru in si pac depresiven zaradi vsakega udarca.

[moonica]

ampak mislim da to vsakega cloveka potre...

vsakega pa res ne ZgubljEna ...

je pa res da se je to pr men sprevrglo ze v obsesijo... dobila sem obcutek, da je ta moja suhost zdej edino veselje v zivljenju... vedno ko gre mimo mene kasna zenska, jo "prečekiram" in ce je bolj suha od mene, si recem ok se mal bo treba shujsat... ce je pa bolj obilna od mene, si pa mislim jao shujsi mal...
ne morem si pomagat vec cele dneve samo se kalorije sestevam in pazim da ne zauzijem vec kot 800 kcal na dan...

zame osebno je to že bolezen ... upam, da ne boš 'padla prenizko' ... bi blo dobro v pravem času še poiskat pomoč ... to ti pišem dobronamerno!

[Roza]

Zgubljena. 800 kalorij? Se ti ne zdi, da malo pretiravaš?