Anonimno
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 2
|
 |
« dne:: torek, 16. september 2025 ura: 16:24 » |
|
Pozdravljeni. Pred dobrimi 3 leti se mi je zgodilo, da me je na poti domov prijela misel, če sem ugasnil luč v objektu, ki ga imamo nekaj km stran od doma in med vožnjo so misli postale tako močne, da sem moral obrniti in iti preveriti, seveda je bila luč ugasnjena, ker sem to storil podzavestno. Od tistega dneva dalje, se mi je začelo dogajati, da sem nenehno preverjal luči, ključavnice, pipo za vodo in to tako močno, da sem na stikalo večkrat pritisnil in še nekaj časa gledal v luč in stikalo, da sem se popolnoma prepričal. Kasneje se je začelo, da sem želel okusiti neko jed, ki je nisem imel doma in razmišljal kako bom preživel noč ko so trgovine zaprte in mi jed takrat ni na voljo, nekajkrat so me doletele obsesivne misli, da bom nehote ponoči otroku kaj naredil (da ne bom imel kontrole nad tem), pojavljala se je tesnoba ob pomisleku, če sem s čevlji naredil črto po tleh v trgovini, ali sem po pomoti v trgovini kaj ruknil iz police, dogaja se mi še občutek umazanih rok, občutek kaj če sem koga zbil ko sem se peljal z avtom in nisem bil čisto pozoren, ko kakšno stvar sestavljam sem zelo pozoren da so vsi deli čisti predno gredo skupaj, pomislek kaj če je padel las med liste papirja v službi, včasih se mi je dogajalo, da sem se ukvarjal s številkami in so morale biti sode, pred leti me je tudi napadla panika nekje v hribih na nekem nevarnem prelazu in od takrat sem se bal iti že na mali hribček (imel sem občutek da bom padel iz njega), in še kakšna stvar bi se našla.
Na začetku nisem vedel kaj se dogaja z mano, ker je vse skupaj prišlo čez noč. Ko sem iskal odgovore po spletu sem se čisto našel v opisu znakov OKM in posledično prebral, da se takšna stvar reši z izpostavljanjem stvarem, ki ti delajo težave in poskušanjem, da se stvarem upreš, ignoriraš obsesivno misel in poskušaš da ne izvedeš kompulzije in čez čas res želja po preverjanju postane manjša in tudi misel kmalu gre. S tem načinom da se upiram izvajanju kompulzij sem kar nekaj naštetih težav zmanjšal ali celo odpravil. Lansko leto se je pojavilo nekaj malo drugačnega, decembra so me fascinirale novoletne lučke in preplavila me je misel, da kaj če se pojavi želja, da bi kasneje želel videti te lučke pa mi ne bojo na voljo oz. bodo naslednji dan ko bo svetlo ugasnjene, zato sem jih posnel s telefonom in od takrat dalje sem si želel zapomniti barve novoletnih lučk, ki sem jih videval ko sem se vozil z avtom (precej mučna stvar). Dogajalo se je, da sem se vračal nazaj ker doma nisem mogel zaspati zaradi vprašanja kakšne barve je bila, če sem barvo prav videl. Spomladi se je začelo podobno z drevjem, kjer sem si želel zapomniti kje je kakšno suho drevo, ki ne cveti, ker je moj domači kraj obdan z gozdom in sem gozd analiziral, potem sem spoznal da so zvezde na nebu različnih barv in če sem pogledal v nebo in se zagledal v neko zvezdo sem želel razčistiti kakšne barve je.
Težav z lučkami trenutno ni več toliko, ker se jim upiram. Spoznal sem, da misel gre, tesnoba mine in naslednji dan ko se peljem mimo lokacije kjer me je zmotila luč ne pride do ponovnega nastanka tesnobe in si tudi ne dovolim, da bi naslednji dan preveril kar prejšnji dan nisem. Težave pa so še iste z drevjem in zvezdami. Pridejo dnevi ko sem bol samozavesten in se stvarem lažje uprem, pride pa dan ko enostavno podležem mislim in naredim kompulzijo/je. Spoznavam, da je skupno vsem oz. da nastopi pomislek in tesnoba takrat ko nekaj točno ne vem kako je. Tudi, če bi bilo drugače kot želim me ne bi mogoče zmotilo če bi to vedel.
Ne jemljem nobenih zdravil in jih nikoli nisem, opravil sem nekaj obiskov pri psihoterapevtu, ki mi še trenutno ni potrdil ali gre za OKM (čeprav sem sam prepričan, da je). Zanima me, če se tukaj kdo spopada s podobnimi težavami, kot jih imam jaz glede lučk, dreves in zvezd. Prosil bi tudi za mnenje glede tega, če se težavi upiram na pravi način in je moj pristop pravilen, pogosto se to vprašam in dobim strah, da bi z nepravilnim ravnanjem stvar še poslabšal. Pogosto sem delal tako, da sem se zadevi tisti dan uprl, nisem izvedel kompulzije in preživel noč, ter naslednji dan preveril. ugotovil sem, da star še vedno ni popustila ker sem odlašal z kompulzijo, in sem preveril drugi dan ali naslednjič ko sem šel mimo in so možgani še vedno dobili svojo potrditev. Menim, da je najbolj pomembno, da si nikoli ne dovoliš preveriti in ni dovolj da preverjanje preložiš in upaš da bo naslednjič boljše. Pojavilo se je nato tudi vprašanje, ki me še sedaj včasih zmoti, da če me prime misel, da bi npr. pogledal v gozd in tega ne storim, da si to ne dovolim. Da bodo misli vzele, da si prepovedujem pogled in bo posledično nastala tesnoba ali panika naslednjič ko se bom peljal mimo kraja kjer si prejšnjič nisem dovolil pogledati, ampak mislim, da je to ključno, da si kdaj pa kdaj ne dovolim pogledati, ker s tem odvračam pozornost nepomembnim stvarem in ne iščem spet nekaj. Na ta način bi možgani mogoče le spoznali, da pa stvar ni pomembna in ni treba posvečati pozornosti.
Prosim za vaša mnenje glede opisanega, predvsem kakšen napotek za še uspešnejšo soočenje s težavami.
|