Pozdravljeni vsem, star sem 25 let.
Imam nek problem, sploh ne vem kje ali kako naj začnem to pisati ampak že kakšnih 10 let imam probleme z glavo. Odkar me je pred 10 leti pustila prva punca nevem kar nekako se ne poberem, vmes sem jo čisto pozabil, še vedno pač jo ne pogrešam ali kako naj rečem ampak od takrat se je vse spremenilo. Neupam si pogovarjat z puncami, ko si dam kakšno sliko na Instagram, ga po 5 minutah izbrišem ker imam takoj negativne skrbi. Sploh si ne upam med ljudi, v trgovino, tako, da grem tankat ali v trgovino šele ko mi res ne preostane drugega. Imam na videz super življenje, lasten avto, stanovanje, dobro plačano službo, ko se pogledam v ogledalo sem si všeč, telovadim, ne pijem alkohola že 5 let, niti kapljice. Problem je pa, da se nikakor nikoli ne morem sprostiti, cel dan delam v službi ( fizično in nevarno delo ampak rad to delam ) pridem domov, se vsedem na kavč in imam vedno negativne misli, kaj bo jutri kaj bo pojutrišnjem. Kadar imam službo zjutraj sploh ne morem zaspati ker stalno razmišljam o negativnih stvareh. Kadar pridem iz nočne domov cel dan ne spim ker enostavno ne morem, ker razmišljam o slabih stvareh, tako, da spim samo takrat kadar fizično ne morem več bedeti. Imel sem neko izobraževanje v službi in je bilo okoli mene 30 nepoznanih ljudi in meni je švic tekel po obrazu v potokih, dobesedno sem brisal pot celih 8 ur. Ponavadi se vozim v službo z vlakom ker se mi seveda bolj splača ampak jaz bedak grem rajši z avtom ker mi je preprosto groza med ljudmi, ker si mislim, da me vsi gledajo in ocenjujejo. Kadar zaklepam vrata, še približno 10 minut stojim zraven njih in gledam, če so res zaklenjena, isto ko zaklenem avto ali ko preneham kuhati na štedilniku. Sem v lekarni vprašal, če obstaja kaj proti stresu in socialni fobiji pa mi je dala Anxemil, ko sem vzel 4 tablete na enkrat sem se počutil malenkost bolje ampak nikakor še ni bilo dobro, mi je pa svetovala naj povem osebni zdravnici, kar sem tudi storil in je rekla pač, da to si samo domišljam in to je bilo to. Potem, sem odkril ta forum in vidim koliko ljudi hodi h psihiatrom, jaz pa se bojim, če bi moral jemati antidepresive, ker ne vem če bi lahko še opravljaj to službo ali sploh vozil avto. Ker kot sem rekel, je fizično nevarno delo. Sem gledal kaj gledajo na zdravniških pregledih in je pisalo ( Metadon, Opiati, Metamfetamin in Benzodiazepini kar predvidevam do so pomirjevala, katerih sploh nočem jemati. Itak pa, če bi šel do psihiatra ali pa bi jemal AD bi to bilo v zdravniškem kartonu. Antidepresive pa sem pripravljen probati, ampak me je strah, da ne bi izgubil službe zaradi tega. Se da priti do psihiatra brez napotnice? Imate kak predlog za psihiatra v Celju ? Drugače sem pa fizično zdrav ''trkam na les'', samo glava je problem.
Upam, da nisem preveč zakompliciral vsega, ampak enostavno ne morem več tako živeti, stalno pod nekim stresom, nikoli niti minute sprostitve. Če mi v službi večina ljudi, seveda so izjeme nekaj razlaga bi ga po 3 minutah najraje nekam poslal, ker se mi ne da poslušat kaj je on delal takrat pa takrat. Nisem pa nikol imel samomorilskih misli, hočem živeti ampak ne na tak način kot sedaj.
Hvala za vse nasvete in vaše izkušnje.
Primal42, kot starejši moški ti pišem predvsem iz mojih zelo bridkih izkušenj in kako sem jaz razrešil določene stvari, ti pa se odloči koliko ti kaj ustreza. Dosti simptomov, ki jih opisuješ sem doživel tudi sam in glavna krivca za to sta bila otroška/družinska travma in prehrana.
Pomoč praviloma ne boš našel v psihiatriji ali moderni psihologiji. Psihoterapija je lahko zelo draga in je loterija, ker večina terapevtov enostavno ni nadarjenih dovolj, da bi ti pomagali. Po lastni presoji psihologov/psihiatrov je njihovo "zdravljenje" manj kot 10% učinkovito (podatek je sicer več kot desetletje star). Tako psihiatrija kot psihologija sta prilagojena predvsem za ženske in ljudje iz stroke so tragikomično nesposobni pri obravnavanju moških. Radi bodo govorili o čustvih, ne bodo pa ti znali svetovati praktične ukrepe.
"Psihoaktivne" tablete so osnovane na teoriji in v znanstvenih raziskavah (ki jih ne plačuje farmacevstka industrija) niso bile nič bolj učinkovite kot placebo, imajo pa lahko zelo resne stranske učinke. Največ si boš pomagal sam. Zdravljenje travm in raznih osebnostnih težav bo trajalo en čas. Zdravljenje takih težav ni šprint, ampak maraton v katerem je pomembno, da potrpežljivo vztrajaš in se učiš, ne glede na občasne padce in druge neuspehe. Kratkoročno bo največji učinek na tvoje zdravje imela prehrana, dolgoročno pa raziskovanje in razumevanje lastnega delovanja.
Glede otroške/družinske travme je bil zame ključ do razumevanja tako zvani "Family of Origin" (ali F.O.O.), kjer sem dojel nezdravo vlogo, ki mi jo je privzgojila moja družina (oče, mati, bratje, sestre, lahko pa tudi drugi bližnji sorodniki). Te vloge nam jih privzgojijo starši, ki so največkrat tudi sami imeli nezdravo otroštvo in nas ponavadi nevede vzgajajo tako, da skušajo z lastnimi otroci krpati psihološko travmo, ki jo imajo. Znanje okoli družinske travme je starejše kot moderna psihologija in je verjetno eno najbolj pomembnih orodij za zdravljenje nezdravih vedenjskih vzorcev, ki jih imamo iz otroštva.
Poznam tudi primere, ko so moški imeli v redu otroštvo in so osebnostne težave razvili v najstniških ali mladih odraslih letih zaradi nezdravih partnerskih ali prijateljskih odnosov z ženskami. V takem primeru je dobro premisliti kakšen odnos je bil to, da lahko razumeš travme, ki ti jih je povzročila.
Ženske so ponavadi manj nasilne fizično kot moški, samo znajo pa biti zelo nasilne čustveno in to lahko pusti zelo resne posledice na moškem. Žaljenje, zaničevanje, razno razne manipulacije in družbene manevre (sprožanje govoric pol-resnic ali laži, splošno nagovarjanje ljudi proti tebi itn.), ki jih izvajajo so pripeljale marsikaterega moškega do tragičnih zaključkov življenja in jih moderna psihologija praktično ne obravnava.
Osebno mi je pomagala tudi tiha molitev (
https://www.youtube.com/watch?v=zjwvbidPcIk) in iskrena odpustitev tistim, ki so mi naredili hude stvari. Tiha molitev ja za vsakogar, ki išče mir, ne glede na vero. Mati je žal hud duševni bolnik, vendar očetu sem šel osebno, mu naštel vse hudo kar mi je storil in mu povedal, da mu odpuščam. Se morda sliši banalno, vendar je to veliko primoglo k mojemu duševnemu zdravju.
Glede prehrane sem se naučil enostavno pravilo, hrana za ljudi so meso, ribe, jajca in živalske maščobe. Zakaj? Ker te so edine, ki lahko telesu pomagajo nadomestiti odmrle ali poškodovane celice. Zdravljenje, prenova telesa niso mogoči, če telo nima potrebnih gradnikov na voljo.
Rastline so super za prečiščevanje, ampak zgolj kratkoročno (dva tedna do mesec dni, recimo). Dolgoročno prehranjevanje z izključno rastalinsko hrano ti bo škodilo in to so mi potrdili vegani, ki so doživeli zelo hude zdravstvene težave zaradi izključno rastlinske prehrane. Pred leti je bila cela serija znanih veganskih "You-tuberjev", ki so iz zdravstvenih razlogov opustili veganstvo.
Vse oblike sladkorja (predvsem sam sladkor, ogljikovi hidrati kot so testenine, riž itn., pa rastline z dosti sladkorja) ti bodo dolgoročno izjemno škodile in neposredno vplivale na tvoje duševno in fizično zdravje (energija, spomin, sposobnost razmišljanja, splošno razpoloženje itn.). Izogibaj se vsem semenskim oljem (repično, sončnično, "rastlinsko" itn.) in tudi hladno stiskana olja (olivno, kokosovo) uporabljaj zgolj, ko jih ne greješ. Drugače maslo, prašičja in goveja mast so enkratne maščobe za tvoje zdravje.
Ponavadi predlagam keto prehrano, s tem da tisti, ki nam rastline povzročajo autoimun odziv smo prisiljeni jesti izključno meso. Ti lahko osebno potrdim, da s prehodom na keto/mesno prehrano so vse moje osebnostne motnje praktično izginile ali so se vsaj omilile (depresija, napetost, obsesivno-kompulzivne motnje itn.).
Ta forum je žal praktično neaktiven, samo ga še vedno preverim občasno. V kolikor ti karkoli od tega kar sem napisal zveni uporabno kar vprašaj še kaj, kar bi te znaimalo. Mi lahko tudi pišeš preko osebnega sporočila pa se ti bom potrudil odgovoriti, oziroma te bom usmeril na vire, ki ti bodo morda podali več znanja kot ga imam sam.
