nova na forumu- obupana samomor itd....

[zrebicek]

pozdravček;
sem nova na forumu in potrebujem pomoč, zato upam da mi boš z kakšno svojo besedo lahko pomagala in mi dodala vzpodbudo pri mojem problemu. pred parimi leti cca tri leta nazaj me je doletel panični napad in mislila sem da me bo zadela kap, ker so menda enaki znaki kot pri paničnem napadu. nisem vedela kaj se je zgodilo z mano in čez cca dva-tri dni se stanje ni popravilo in sem odšla k zdravniku in najprej so mislili da gre za problem ščitnice, nakar so ugotovili da ne. dobila sem tablete asentra 50mg in pa helex pomirjevala. takoj sem začela jemati asentro in pa tudi helex, vendar sem po helexu bila še bol slaba kot prej in sem z njimprenehala, asentra pa je dala svoje stranske učinke in po cca treh tednih se je situacija umirila. asentro sem jedla eno leto in potem sem počasi prenehala, vendar se mi je situacija čez čas ponovila in odšla em nazaj k zdravniku in dobila druga zdravula egonyl 50mg in po egonylu je bilo stanje enako kot pri asentri. nič se ni spremenilo le stranski učinki so bili še intenzivnejši. prenehala sem z njim in sem odšla k psihijatrinji in dobila tablete efectin 75 mg, katere sedaj jem po 1x na dan. sicer sem v začetni fazi s tabletami in ni večjih stranskih učinkov kot pa kakšna jutranja slabost in po potrebi vzamem še kakšen lexsaurin 3mg pomirjevalo. drugače pa sem imela v ortoštvu že probleme s starši doma. so me zatirali, zaničevali, poniževali,... itd, a sem vztrajala in se nisem pustila da bi me konca uničili. stara sem 30 let in sem uspešno končala šolanje in sedaj končujem magistrski študij(še en izpit in mag. nalogo) in mi nekako še kar uspeva. vmes sem se večkrat selila iz enega konca slo na drugi konec, ker sva s fantom že 10let skupaj v gospodinjstvu. sem bolj mirna oseba in bi rada pomagala tudi drugim, a včasih še sami sebi ne morem. s fantom živiva v svojem stanovanju kamor sva se preselila pred dvema letoma. a depresija se še kar nadaljuje. upam, da mi bo efectin75mg pomagal in da končno enkrat pridem ven iz tega in se spet postavim na svoje noge. včasih sem tudi obupana in sama sebe sovražim in se želim uničiti, ker češ da sem ničvredna in nekoristna na tem svetu. sem mnenja da me ljudje nimajo radi, čeprav mi to povejo. a partnerjem se tudi veliko pogovarjava o tem in vem da me tudi on ne more vedno prenašati samo moje težave in težave,.. katere pa se tako zelo teško lotim reševati, vsaj včasih. nimam volje do domačih opravil,... sedaj sem ostala še brez službe itd,.. imam podporo od partnerja a tako teško živim na tujem hrbtu in bi rada bila čisto neodvisna. pomislila sem tudi na samomor in ti večkrat, in tudi večkrat sem posegla po alkoholu in se napila, tako da sem lažje rebrodila vse psihične težave, katere so se mi nabrale. vem da to ni prava pot, a kaj ko včasih ne gre več. svet se podira pred mano in tla pod nogami ne držijo več. rada bi samo to da bi spet zaživela in se postavila na svoje noge, da bi se prenehala sekirati za vsako malenkost itd,.. a včasih je to tako teško.
prosila bi za vaša mnejna in vašo pomoč in nasvete. ala še to sem pozabila povedati da sem si uredila da grem jutri prvič na psihoterapijo in sama sebi sem obljubila da se bom max potrudila kolikor bo v moji moči. potrebujem vašo podopro in kakšno vzpodbudno besedo.
lep dan še naprej;
zrebiček

[tekačica]

Ni je stvari na svetu, ki je nebi mogla premagat. Zavedaj se, da si močna oseba in če si v življenju dosegla že toliko stvari kot jih opisuješ, verjemi, boš premagala tudi to bolezen. Zavedaš se, da si imela težko otroštvo, in tvoje stanje je le posledica tega. Ko se boš začela bolj cenit in spoštovat, bo tudi tvoje življenje lepše. Kakšna sreča da te partner podpira, ker brez njega bi ti bilo še veliko težje. Si na dobri poti, čeprav boš morala še veliko delat na sebi, a ne dvomim v to, da ti ne bo uspelo.

Veliko sreče 


 

[alexx]

Draga žrebiček.
Mislim, da si v svojem 30-letnem življenju že veliko dosegla in tudi pametne poteze vlečeš. Zdravila in psihoterapija so dobitna kombinacija.
Svetovala bi ti, da vztrajaš pri tem in poskusiš stavri jemati manj resno. Saj sem tudi jaz trenutno brez službe, a to ni razlog za samomor (če prav sem jaz tudi v zgodnji fazi bila   )
Poskusi življenje jemati manj resno. Privoči si tudi kaj sprostite...welness, masažo, uživanje...


Srečno draga!

[Azrael]

Bravo  psihoterapija je pravi odgovor in tudi najboljši, če mene vprašaš. In zavedaj se da si pri tem glavni igralec ti.. sama največ doprinašaš k svojim spremembam. In zapomni si: Čisto in popolnoma se lahko spremeniš, brez dvoma. Življenje lahko postaviš na glavo - v pozitivnem smislu. Samo zavzaemi se za to in vztrajaj. Določi si cilje.. kaj bi rada, kakšna bi bila rada.. Z vajo in vztrajnostjo lahko dosežeš VSE, ČISTO VSE  Samo pravo terapijo si izberi, tako, ki TEBI odgovarja..

Drži se..   

[zrebicek]

azrael; najprej hvala za vzpodbudne besede in trudila se bom kolikor bo v moji moči in seveda s strokovno pomočjo, toliko časadokler bo to potrebno.
hvala za odgovor in lep pozdravček.
sej te lahko še kaj vprašam za pomoč če kaj ne bom vedela?

lep dan;
zrebicek

[zrebicek]

rada bi se zahvalila za vse spodbudne besede vsem ki ste mi odgovorili na mojo težavo. se bom ptrudila in upam da mi uspe.
hvala še enkrat.
kakšno pa je vaše mnenje na moje tablete efectin 75 mg?

lp
žrebiček

[polona]

Čav žrebiček.

No da te potolažim tudi jaz sem v podobni situaciji. Prvo kar je se ne cenim in mislim da imajo vsi okrog mene slabo mnenje. Hja to je del naših problem, ampak jaz še vedno verjamem da obstaja rešitev, čeprav se v določenih situacijah tega ne zavedamo.
Tudi jaz se bližam 30im in imam 2 pučki, za katere moram skrbeti, tudi ko sem najbolj na dnu.
Imam pa še eno veliko težavo-mož me ne podpira in me ne razume, kar tebi malo zavidam-bodi vesela.
Jaz bi dala vse samo da bi me poizkušal razumeti.
En nasvet:ko ti je najbolj hudo in ko ti po glavi tavajo črne misli se zavedaj, da nisi sama s takomi problemi.
Vem da je hudo, ker jaz se s tem borim že 6 let.
Sedaj sem se odločila da bom sama sebe malo "brcnila v rit"in začela malo bolj na sebe gledati in ne samo to kako naj, da bom drugim ugajala.
Prejšnji teden sem zbrala pogum in šla prvič na skupino za samopomoč in ti moram povedat da so na skupini zelo prijetni ljudje s katerimi se lahko pogovoriš karkoli in znajo poslušati, saj edino oni prav razumejo kaj prestajaš-amo.
Če si kje iz bližine se nam pridruži in boš videla da ti bo lažje
Če pa te karkoli še zanima pa kar piši , lahko tudi na zasebno.

Vem da ti bo uspelo iz najhujše krize.
Tako kot si želim za sebe želim tudi tebi in vsem s takšnimi problemi.
Drži se in vedi da za dežjem vedno posije sonce.

Lp
Poly

[polona]

Kar se pa tiče Efectina 75 mg, pa ti povem da sem ga tudi jaz jemala.
Kot veš prične antidepresiv popolnoma delovati nekje po 3 do 4 tednih in šele potem boš ugotovila kako se počutiš.
Ni vsako zdravilo za vsakogar. Na nekoga vpliva tako na nekoga drugače-žal.
Ampak meni je takrat kar pomagal, samo problem je bil da sem ga prehitro nehala jemati.
Tako da kar pogumno-zdravila in psihoterapija je baje najboljše zdravilo.-seveda z dobrim psihoterapevtom.

Lp Poly

[Arwen]

Žrebiček, čestitam za študijske uspehe  in glede na to, da upanje umre zadnje in da je vedno na koncu predora luč  lahko rečem le to - splača se vztrajat.

Objem
arwen

[mina]

Draga Žrebiček,

res zavidanja vredno 30-letno življenje. Imaš cilje, čeprav morda misliš, da ne. Zadala si si študij do konca, imaš zdravo partnerstvo, živiš na svojem...In tudi če si trenutno brez službe, nič kaj takega! Bo že prišla tudi tista "ta prava". 
Zelo pozitivno je dejstvo, da se zdraviš z AD-ji in še psihoterapijo. Pot je res morda malo dolga, a se splača  vztrajat. In počasi ti bo bolje. Predvsem se nauči videti najprej samo sebe (zdrav egoizem), potem ostale. Kar se tiče težkega otroštva, staršev...Meni je pomagala videti stvari malo drugače knjiga Susan Forward - Strupeni starši in Alenke Puhar - Prvotno besedilo življenja.
Opusti težke misli in (pre)velika razmišljanja za vnaprej. Živi vsak dan sproti, izkoristi ga najbolje, uživaj v malenkostih. In zapolni si dan z opravili. Ko si zaposlen, pa čeprav s pospravljanjem ali kuhanjem, ti misli ne hodijo tja, kjer boli. Še boljše "zdravilo" je hitra hoja. Ko hitro hodiš, ne moreš  negativno razmišljati. Poceni in zanesljiva finta. Poskusi...in srečno!

[Ribica]

Imaš res simpatičen nick. V naši družini smo vsi veliki konjeljubci.
sama Efectin jemljem že od leta 2003, dobila sem ga ker mi Prozac ni več pomagal in sem kljub terapiji spet zdrsnila v globoko depresijo. takrat sem jemala 225 mg/dan, po dveh letih sem prešla na 150. Nato sem po enem letu poskušala zmanjšati na 75mg, a se mi je po enem mesecu začelo stanje spet slabšati in tako sem pristala na 150 mg. Imam kronično depresijo in bom verjetno na AD-jih do konca življenja.
Kot vidiš, jemlješ najnižjo dozo, morda bi ti bolj pomagal malce višji odmerek, povprašaj zdravnika.
Sama ob pričetku jemanja Efectina (pa čeprav sem začela z visoko dozo) nisem imela stranskih učinkov oz. nisem jih čutila, saj sem bila v taki "buli", da slabše več ni moglo biti. Menim, da je to zelo dober AD.

vse ostalo, kar pišeš, je rešljivo - konec študija, služba.... A ti si prva in temu se zdaj posveti. Ko se boš počutila bolje, bo vse drugo steklo samo od sebe. Verjemi!
Ribica

[zrebicek]

pozdravček vsem;
ima težavo, oziroma problem kaj se mi je danes zgodilo.
včeraj zjutraj sem odšla s fantom v službo. nekaj čas sem bila pri nejmu in potem sem se odprvila na fax opraviti nekaj za šolo. nekaj časa sem tavala po lj in seveda na prazen žlodec popila nekaj pira in sem takoj bila v vinjenem stanju. potemsem odšla nazaj k fantu v službo in vmes sem se slišala s prijatelejm, kateri me je povabil na rojstni dan in oba s fantom sva se odpeljala tja na pijačo, fant je odšel po eni pijači domov, jaz pa sem še ostala do jutra in  žur se je nadaljeval. niti sami točno ne vemo koliko je kdo popil, a vem da je bilo preveč alkohola. napila sem se fulll tako da nisem mogla več in sem pijačo tudi kdaj zlila na skrivaj stran. doza je bila velika in tudi bruhala sem, ad-ja efectin 75mg pa sem pozabila ta dan vzeti. ko me je naslednje dopoldne prišel fant iskat, so na poti domov s strani fanta padle tudi teške besede, češ da me bo pustil, in da naj grem stran od nejga in da naj grem domov k tastarim in da ne more več tega prenašati itd,... ker se je v preteklosti že večkrat zgodilo da sem se napila in je bil zelo jezen. med tem ko sva se vračala proti domu se je zgodilo neverjetno kot do sedaj še nikoli. kr naenkrat me je zadelo in v glavi se mi je začelo vrteti , mravljinčave roke in noge sem dobila, full bitje srca, nisem se mogla več premikati kot da bi bila paralizirana in bil je občutek kot da bi se mi skoraj zmešalo. nisem vedela kaj naj, fantu sem rekla da se mi meša in takoj sva odhitela v dežurno ambulanto in dobila sem injekcijo verjetno pomirjevalo in še neko rdečo tekočino in po cca 10-15minut je injekcija začela delovati in se je stanje izboljševalo. zdravnik je rekel da je bilo vneto živčevje in fanta prosil da naj bo z mano pod kontrolo in da n smem popiti več nič alkohola, ker se stanje lahko ponovi. odšla sem domov počivat in počutje je tako tako ampak še vedno se sekiram zaradi stvari v najini vezi kaj vse se je dogajalo, razdvojenost čustev(pred kratkim sem spoznala nekoga ki sem bila včeraj pri njemu na rojstnem dnevu in imam do njega posebna čustva, mi je všeč in sem tudi nekako zaljubljena v njega in ko sem v njegovi bližini so nastali mešani občutki, takšni da sem čutila neko razdvojenost čustev, po eni strani bi bila z njim, drugič spet ne, na trenutke mi je bilo žal da sem sploh kdaj karkoli njemu omenila da mi je všeč in da nekaj čutim do njega, kasneje pa sem pogrešala spet svojega fanta s katerim sva že 10 lt v vezi in sem občutila neko tesnobo ko ga ni bilo v moji bližini,.. zaraddi teh stvari fullll trpim in me fulll mori kaj naj in kako... te stvari se mi še niso dogajale do sedaj in sem se teško nasploh v koga zaljubila itd,,, ampak to kaj se je pa zdej začelo z mojimi čustvi pa več ne najdem sebe. pogovarjala sva se o različnih stvareh in o najinem partnerstvu in vezi in njemu sem tudi všeč in dejal je celo da naj se preselim k njemu, da je menda pripravlejn tudi na otroke z mano itd,.. res pa je tudi to, da smo pa bili vinjeni in da sem spet padla v neko dilemo oziroma dvom o njegovih namreah in besedal zame. jezna sem sama nase da se mi to dogaja in da se včasih sama sebe ne poznam več. do tega tipa so moja čustva drugačna kot do fanta s katerim živim. stara sem 30 let in  10 let sva v skupnem gospodinjstvu in kakšno je vaše mnenje o morebitni novi vezi z nekom, ki ga poznam od sredine decembra 2008 ko smo bili prvič skipaj pri njemu na zabavi in se mi zdi da je med nama prieskočila neka iskrica. čisto sem zmedena ko pa pomislim in se s fantom o tem pomeniva odkrito in sva oba mnenja da bi pa le krda bilo bolje da se raideva in da fant paravi da mi bo pa morda drugje bolje kot z njim me pa spet doleti en strah, panika,...tid ker se zavedam da nazaj več ne korem in če  z njim ne bo šlo bo stanje še samo slabše. ko sem danes odhajala od nejga iz žura(fant me je prišel iskat) sem dobila občutek da bi se še rada kdaj z njim dobila ker se v njegovi družbi oz bližini dobro počutim. pogovarjala sva se da bi danes ostala pri njemu in skupaj kaj pojedla in nekako prebila dan. a ko se je odpeljal od hiše sem spet začutila potrebo po bližini fanta in začutila tesnobo.  fant je prišel po mene in z njim sem odšla domov. sem na trenutke čisto zmešana in ne vem več kaj naj naredim.vse te stvari sva se s tem prijazeljem pogovarjala na žuru in sva bila oba vinjena, tako da obstajajo spet neki dvomi če on sploh ve kaj je govoril in kaj se je dogajalo. tudi plesala svasem objela in se celo enkrat poljubila in to sem fantu tudi povedala in videla sem da mu ni bilo všeč. ali mislite po vsem tem kar sem napisala da bi morala s fantom doseči dogovor da se za nekaj časa oddaljiva en od drugega in da najdem sama sebe in potem naredim korak kamor me bo potegnilo. kakšno ve vaše mnenje?
zanima me tudi vaše mnenje o tem, ko napišem da fanta imam rada in da ga ljubim in da ne morem brez njega v tega prijatelja pa sem zaljubljena in čutim drugače do njega kot pa do svojega fanta. povejte mi kaj naj neredim, sej se boljim da se mi bo od vsega skupaj zmešalo.
hvala v naprej in lp
zrebicek
 

[goksi]

hei zrebicek!
sicer sm zelo mlada in naivna,ampak mam občutek, da imaš tesnoben občutek ko fanta ni zraven, ker se bojiš biti sama.
glede nove zveze- veš ka pravjo-sledi svojemu srcu!
pozdravček

[pupika]

Hej Žrebiček
Kot prvo: STRAN OD ALKOHOLA
Zgodbe nisem popolnoma razumela. Tudi ravnanja tvojega fanta. Po prekrokani noči z drugimi te pride iskat?? Ne vem..tako na hitro se mi zdi, da vajin odnos ni ravno zdrav. AMpak mnenje sem dobila samo na podlagi zgoraj napisanega, torej lahko da se zelo motim
Ustavi se za trenutek! Vzami si čas zase in razmisli, kaj si v življenju sploh želiš. Na dveh stolih se ne da sedeti. AMpak odločitev mora biti tvoja. V tem primeru, ti zelo težko kdo svetuje kaj bi bilo zate prav. Edino ti poznaš sebe in svoja čustva..prav tako oba fanta
Želim ti, da se odločiš pravilno

[zrebicek]

Najprej hvala za odgovor,
S fantom s katerim sva že deset let v vezi sva se pogovorila in izrazila sem mu svoja čustva, da pač brez njega ne morem. V sebi čutim neko notranjo razklanost.To se mi prej ni nikdar zgodilo, da bi se kar tako zaljubila.Vse sem fantu priznala in tudi on trpi.Pravi naj se že enkrat najdem. Strah me je samo tega, da bom spet občutila neko notranjo čustveno otopelost. In da bom spet na začetku. Resnično v sebi čutim velik strah.Zakaj dopuščam, da se mi to sploh dogaja? Ne razumem se več.

[dragica]

žrebiček,ali je tvoj fant tu na forumu...se mi zdi, da sem zasledila isto zgodbo iz dveh plati...popravi , če se motim...bom več napisala, ko bosta odgovorila....drugače pa...nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha...

[alexx]

Niti ni važno čigava je stran in kdo skup paše.
Važno je, da trenutno skupaj nimata kaj izkati. Prvo vsak svoje podstrešje urediti...potem pa skupno. Ali pa razdreti in začeti znova. 10 let je dolga doba. Za mlad, izobražen par, zelo dolga. Dokler ni prizadeti tretji, je vse v redu (ni otrok). Vsaj eno leto razdalje priporočam. Strah od *bit sam* ni dobra osnova za skupnost.

[Arwen]

kaj storiti - reči alkoholu NE

[zrebicek]

hvala za vse vzpodbudne besede;
sedaj sem pri starših, ker moram razčistiti sama sabo ampak je težko zelo pogrešam svojega partnerja in vidim, da je življenje brez njega ful prazno. Upam, da se čimprej vidiva!! Nekaj najlepšega je, da imaš lahko partnerja, ki mu lahko zaupaš in ki ti pomeni vse na svetu.
objem vsem, ki me podpirate
hvala

[alexx]

žrebiček...vem, da ga pogrešaš (že fizično), a še nekaj časa boš rabila, da si boš čisto na jasnem. Ta čas pa vzemi zase...za razmislek. Pojdi kam v kino, družbo, fitness. Tudi on rabi čas in priložnost, da si zadeve postavi na jasno.