9 let star fantek

[ami]

pri meni se že dela isti vzorec

nak, vzorec nima roke pa noge pa glavo, ne more se sam narest, kvečjemu ga ti kopiraš; in če ti to ni všeč, se vprašaj, kdo je subjekt in kaj objekt v tem stavku in ugotovila boš, da je samo stvar tvoje volje, ali se bo vzorec prenašal v nadaljnje rodove;

[Jagodka]

Pa kokr se sliši klišejsko, ampak čimbolj se ukvarjam s tem, kaj druga oseba počne, pa kako bom rešila zadevo, pa kako pomagat, temmanj mi je vse jasno... Ko pa se osredotočim nase, ko sem sama zadovoljna, se stvari avtomatsko spremenijo. Ne nujno na lepše (da je pa potem vse ok... sploh ne), ampak samo bolj jasno vidim vse. In bolj vem, kaj točno naredit..... Škoda mi je, da se v teh priročnikih o vzgoji in to, premalo poudari, da morajo tudi starši imeti svoje življenje. In ja, da so ločeni od otroka (kot je scorpion lepo napisal). In da bi morali pri vseh obveznostih, službi, vzgoji in še marsičem, imet ventil za sprostitev. Pač, da se vsaj za 10% manj osredotočajo na otroka in bolj na svoje življenje (želje, občutja, potrebe).

Tole kar si napisala hud****o res.  Klišeji gor al dol. Pa ne gre tako le v odnosih starši - otroci. Ampak tudi pri partnerskih, v službi.... Kadar prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in reakcije in se ne ukvarjamo z drugimi, stvari dobijo drugačno perspektivo. Super si napisala - jasnejšo.
Odgovornost za otroke je vsekakor velika, ampak, če starši ves svoj prosti čas namenimo otrokom, je to tudi za otroke slabo.  In pogosto gre pri tako naravnananih starših za drugačne težave, kot razmišljanje v dobrobit otroka.
O priročnikih pa tole: prebrala sem že na metre (berem vse, kar mi pod roke pride), ampak, nekaj je dejstvo. Zgled in brezpogojna ljubezen sta najboljša vzgoja.
Mislim, da boš enkrat prav super (beri - dovolj dobra mama  ) mama.

[vesnav]

She,
nisi razumela mojega vpisa. Bom kratka, ker se mi ne ljubi pisat tri strani. Zapisala sem, da si ne želim, da bi moj otrok povohal "psihična nihanja", kot sem jih pač jaz. To konkretno sem mislila, nisem eksplicitno, ampak se je dalo razbrati.

Sicer sem pa že napsiala zgoraj.. da so boljši avtentični starši kot "popolni" in "teoretično podkovani". Kljub temu pa je pametno brati, se izobraževati, nenazadnje, kje bi bili, če ne bi razmišljali o vzgoji. Tudi čas ni enak kot pred 20 leti in si prisiljen "razmišljat"...

Pri otroku pa.. imajo starši prav. Meni je bilo vse jasno pa še zdaj mi je pri "tujih otrocih"... Najlažje jih imenuje; matr je razvajen, temu bi dala vetra itd.
Ko imaš svojega, je to pač nekaj drugega.

Se strinjam, da sta zgled in ljubezen zelo pomembna, vendar mati in oče naletita na čeri, ki jim nista vedno kos samo z "ljubeznijo in zgledom". Brez dvoma oboje kotira na vrh lestvice, kljub temu... Moram iskreno priznati, da je otrok en velik vprašaj.., zame res, čeprav že vse življenje berem na to temo, razmišljam itd. Vsaj za svojega vem, da je uganka, je svoj, ima svoje lastnosti, ravna drugače kot bi jaz, v marsičem me posnema, v marsičem pa noče - niti pod razno. In to spoštujem.
Konec koncev ga zanimajo drugi intersi, kot so mene v njegovi starosti, in dilem je vse več. Kako naj ravnam? je vsako leto zato zame pogosto vprašanje...

Jah, če bi bil ves čas z mano, ne bi bil problem. Tako pa je postavljen v situacije, socialne situacije, ko ravna po svoje, ko bi jaz drugače, on pač ne, ko se sprašujem, do katere mere naj s o tem pogovarjava, kje je tista, ko ga morda že silim, ali naj ga pustim, da sam tava v temi...

Če o tem pišem v tej temi, ne pomeni, da od jutra do mraka zrem vanj... Je pač tema, kjer se o tem pogovarjamo.

Gotovo pa je otrok pri meni na prvem mestu, sledi boj za preživetje. Tako da...

Hvala vsem za komentarje.
Konkretnih vprašanj imam za vsak dan vsaj 3.. Recimo, včeraj ni hotel iti k babici in dedku... Hmm. Ni bil pri nih že pol leta.. In ga imajo nadvse radi in tudi on njih ima.. Pa sem ga nekako spravila v avto. Potem ni hotel ven.. Pa je dedek omenil, da ima darilo, je takoj ven skočil, ampak da se vrne nazaj in gremo domov...
Mislim... Seveda se mi ne zdi prav, da "pada" na darila, še manj, da mu dedek to vrže kot "motivacijo"... Ampak kaj storiti? Nič, smo šli gor in ostali dan in pol in je čisto lepo užival...
Seveda tole ni noben hud problem, ampak življenje je sestavljeno iz malenkosti, ne?

V.

[Jagodka]

Jah, če bi bil ves čas z mano, ne bi bil problem. Tako pa je postavljen v situacije, socialne situacije, ko ravna po svoje, ko bi jaz drugače, on pač ne, ko se sprašujem, do katere mere naj s o tem pogovarjava, kje je tista, ko ga morda že silim, ali naj ga pustim, da sam tava v temi...na način, da n

Če prav razumem, je tvoj otročič star 6 ali 7 let. To je obdobje, ko se začne kazati samostojnost obvladovanja vsakdanjih situacij. To so prve izkušnje, ki so dragocene predvsem zato, ker so v tem času otroci še vedno precej zaupljivi do staršev in še niso pod vplivom vrstnikov. Tako imamo starši še vedno vpogled v dogajanje in ga lahko po potrebi usmerjamo. Seveda bi ti ravnala drugače kot on. Tudi jaz bi drugače ravnala kot ti, a ne?
Vse manj boš imela pregleda nad situacijami, v katerih se bo znašel. Vse pomembnejši v njegovem življenju bodo postali vrstniki.
Pogovarjajta se o tem, absolutno. S tem gradita medsebojno zaupanje. Je pa prava umetnost se pogovarjati z otrokom na način, da ne bo imel občutka, da vanj silimo. Sploh, če je otrok bolj introventiran.
Pri nas delamo to tako grede, ko kaj delamo, pospravljamo, dajemo prat, kuhamo, rišemo.... da je čim manj "šolsko". Da teče pogovor prosto. Da ni občutka prisele. So pa moji otroci zelo odprti in vedno pripravljeni na pogovor.

Najbrž poznaš, kako pravi Prerok: Vaši otroci niso vaši otroci, puščice so....

[She_]

pri meni se že dela isti vzorec

nak, vzorec nima roke pa noge pa glavo, ne more se sam narest, kvečjemu ga ti kopiraš; in če ti to ni všeč, se vprašaj, kdo je subjekt in kaj objekt v tem stavku in ugotovila boš, da je samo stvar tvoje volje, ali se bo vzorec prenašal v nadaljnje rodove;

Se strinjam  Ravno delam na tem, kako vzet stvari v svoje roke.

Mislim, da boš enkrat prav super (beri - dovolj dobra mama  ) mama.

Omg, tole je pa ena najlepših pohval ki sem jih dobila... Am, farbam   


Vesnav, sem čisto razumela, kaj si hotela napisat, ampak se z marsičem ne strinjam.
Je pa res, da sem pač "otrok" in mogoče moje pisanje spada bolj v temo o starših (ki jih imamo na forumu kar nekaj, medtem ko je tale tema o vzgoji otrok bolj ali manj edina)... Tko da prepuščam temo vam, naj teče v smeri, ki ste jo začeli. Lp

[vesnav]

Tudi jaz sem otrok. In tudi jaz gledam s tega stališča. Ne vem, v čem se ne bi strinjala. Lahko poveš. Sama ničesar ne trdim, razen tega, da ni pravil...
Zato se sprašujem, kako drugi...

Jagodka.. je introvertiran. Verjetno je tle srž.
Poznam Preroka.

Vesna

[Arwen]

.. Recimo, včeraj ni hotel iti k babici in dedku... Hmm. Ni bil pri nih že pol leta..

razlog ? al kar tako ni hotel iti ali zato, ker že toliko časa ni bil..

[scorpion]

Moj je vedno rad hodil h babici in dedku...ko je bil še otrok..Zdaj je pa 17 let star pa nima časa ..res ne...prijatelji, šola, delo, punca....

Jaz ga ne silim, ker tudi sam ne hodim pogosto k mojim..In najbolj sem sovražil pri svoji mami, da je vedno težila s tem:"Ali si že pisal teti? Pejd jih malo obiskat!" Ni me  vprašala ali si želim, kako se počutim nič....Le svoje je gonila..In to želim svojmu sinu prihrant..

Zanjo je bilo najpomembneje, da smo obiskali sorodnike in jim pisali..druge stvari pa je niso zanimale..

Kot sem rekel sva s sinom potrebovala leto, da sva zgradila ondnos zaupanja in medsebojnega upoštevanja...

Pri mami se je navadil lagati, delati stvari za hrbtom..manipulirati..Tako sta pač funcionirala..

Če meni kdo reče:"Moj otrok pa laže!".., pomislim, na to, da manjka v odnosu zaupanja in da je njegovo vedenje neenhno obosojano..in kritizirano...

Otrok laže zato, ker ne sme biti iskren.., ker se ga obsoja, ker mora kazati neko popolno sliko....

[vesnav]

Arwen, zapečkar je...

Scorpion, ni pravila...

V.

[Arwen]

uf, to pa razumem... pametno ga je zbezat ven, veliko vprašanje pa je, kako...

[scorpion]

Ne vem..

[trina]

Z zgledom.

[Anchi]

Če meni kdo reče:"Moj otrok pa laže!".., pomislim, na to, da manjka v odnosu zaupanja in da je njegovo vedenje neenhno obosojano..in kritizirano...

Otrok laže zato, ker ne sme biti iskren.., ker se ga obsoja, ker mora kazati neko popolno sliko....

O laganju:
http://jbd.sagepub.com/cgi/content/abstract/26/5/436
http://www.apa.org/monitor/jan08/liar.html
Laganje je nekaj, kar da velika večina otrok skozi, saj se s tem kaže, da so na stopnji razvoja, ko se zavedajo oz. razumejo, kaj drugi razmišljajo. Sploh majhni otroci lažejo o vsem mogočem in si izmišljujejo neverjetne zgodbice. Ko rastejo in se razvijajo, pa začnejo razlikovati med različnimi vrstami laži ter med posledicami, ki jih ima to zanje. Če otroka zalotimo pri nečem za kar ve, da mu je prepovedano, bo njegova instinktivna reakcija laž, saj se s tem želi izogniti kazni/pridigi in drugim neprijetnostim. Tako, da ni vsako otroško laganje znak nekih globokih problemov z zaupanjem ali obsojanjem..

[Jagodka]

Super Anchi  Hvala za linke.

[vesnav]

Točno, Anchi.

Hvala za linke.

V.

[scorpion]

To velja za zgodnje otroštv o, kot razvojna značilnost..Ne pa za kasnejši nodnos med otrokom in staršem..

[She_]

Ok, če je zapečkar, se pravi nima motiva, da bi bil družaben. Če nima motiva po družabnosti, ima verjetno pomanjkanje samozavesti > slaba samopodoba > pomanjkanje pohval, pozornosti, varnosti mogoče...

Se pravi, če gremo od zadaj naprej...
Če hoče bit doma, naj bo doma. Ampak ne tko, da samo sedi, ampak, da se organizira kšna "aktivnost" k mu zraven da občutek, da ni nič narobe tudi če je zapečkar, plus, da se mal obda z občutkom varnosti in topline. Js bi še dodatno zbluzila, da mi je prov dbest, da je on doma, da bom lahko več časa z njim Vzela bi kakšne filme, pa si jih pogledala skupi z njim (al kaj jaz vem, kaj toliko stari otroci doma počnejo skupaj  s starši  ). Pa delala to vsako soboto, recmo.
Potem pa naprej - najdt neki, kjer po dobil samopotrditve. Sigurno more bit neki, kar mu je fajn... in ga zraven pol ekstra pohvalit.. pa še pr domačih opravilih itd.
In šele potem ga motivirat za to, da gre ven (kako... hm... thats a tough one.. po mojem mišljenju je to tko, da če bi mi ratalo prva dva koraka uspešno narest, bi sigurno najdla še način za tretjega  )

[scorpion]

Iščem tisto o tvojem problemu Vesna, ko tvoj sin noče h starim staršem..pa ne najdem..

A se je meni zdelo, da je to pisalo nekje al je blo res?

[vesnav]

Saj nekje piše...
Saj zdaj mu ni za iti niti k drugi babici, edino ve, da je bil tam Dedek Mraz...

Ja, She_, niti slučajno mu doma ni dolgčas, niti minutke ne sedi, ves čas se igra, včasih to počneva skupaj, olično se zamoti tudi sam. Odkar govori in jaz pomnim, torej približno 4, 5 let, si ves ča nekaj izmišljuje, igra več vlog, odvisno os topnje, na kateri je.. Ta čas so to vlaki, ki govorijo, vozijo po različnih tirih, on je nadzornik, jih usmerja, se prelevi v drugi vlak itd.. Igra se tudi šolo, večinoma je on učitelj ali ravnatelj.
Problem je bolj zunaj... Tukaj pride ta tvoja samopotrditev, ki mu je jaz ne morem dati. Lahko mu jo dam samo doma. Zunaj mu morajo dati to možnost drugi. Lani jo je na koncu leta imel, odlična učiteljica Metka mu je dala manjšo vlogo in čeprav sprva ni želel nastopiti, ga je vrgla na super finto in mu je uspelo. Ne morem opisat, s kakšnim filingom in tresljaje od vzhičenja je prišel k meni... "A sem bil dober, mami?"..
No, gre tudi za to, da ima malo bolj izrazite govorne napake, č,ž, š, r.. kot vrstniki in tudi zato zaenkrat še ni ravno za prvo vrsto v gledališču... Tu pač delamo...
Poleg tega se njegovi vrstniki igrajo drugačne igre, bolj se lovijo, norijo, on pa ni ravno športni tip, pa tudi sicer mu določene stvari ne ležijo ali pa jih niti ne kapira.
Zmožen pa je dve uri skupaj meni pripovedovati zgodbo o vlakih, kaj vse se jim pripeti itd.., in sicer tako, da ima zgodba začetek in konec, vmes pa spreminja glas in prilagaja like značajem..

Zapleteno pač.
Ja, dramski krožek, ampak ta hip je še vprašanje, kam, ker v šoli nova učiteljica ni primerna.

V.

[scorpion]

Kao to, da ne mara h babicam? Ga vprašaš? Pove kaj?