9 let star fantek

[pupika]

res je zanimiva tema
in glede na to, da sem sama dokončala šolo in imam otroka, ki dokončuje srednjo šolo imam kar nekaj izkušenj.
strinjam se, da se vzgoja začne doma. Pa seveda tudi s tem, da je šolstvo enako ostalim panogam. v njem delajo odlični pedagogi, dobri in slabi. Tako kot v vsaki organizaciji, kjer najdeš odlične in slabe delavce.
drugače se mi pa na splošno ne zdi, da bi bilo sedaj toliko slabše kot v mojih letih. ravno zadnjič smo na roditeljskem sestanku govorili o motenju pouka s strani otrok, o prepisovanju.. in vsega tega se tudi jaz spomnim. kjer smo le lahko smo prepisovali, če ne zaradi drugega zaradi štosa. prav tako smo točno vedeli, pri kateri učiteljici lahko klepetaš in pri kateri uri moraš tiho sedet in poslušat.
edina razlika, ki jo jaz opažam je to, da je našim otrokom ponujeno bistveno več, kot je bilo naši generaciji. ne spomnim se ravno primera iz razreda, kjer bi starši otroka vozili na treninge, k raznim krožkom in ostalim popoldanskim aktivnostim. sedaj pa v nižjih razredih starši ves popoldanski čas porabijo, da otroka vozijo od ene aktivnosti k drugi. ne vem, in si ne upam sodit, ali je to prav ali ne.
jaz sama sem vedno zahtevala, da je imela hči poleg šole še eno športno dejavnost. panogo si je izbrala sama, samo potem je morala celo leto redno hodit na treninge.
me pa jezi, ko nekateri tako črno belo gledajo na svet, in kritizirajo vse po vrsti. nekje ravno v tej temi sem brala, kako so danes otroci slabi, kako si niti zvezkov med seboj ne posojajo. ne vem.
sama nimam teh izkušenj. vendar pa se v vsakem razredu, kjer je večje število otrok najdejo takšni in drugačni. in če je v razredu 20 učencev, eden ki svojih zvezkov ne posodi.. še ne pomeni, da so sedaj vsi otroci takšni.
kar malo preveč sem se razpisala. ampak takšno je moje videnje šolstva in današnjih otrok, moje razmišljanje.. za katerega ne trdim da je 100% pravilno.

[scorpion]

Ne bi rad posploševal, vendar me v šolah (sin je sedaj končal drugi razred gimnazije) moti neka naravnanost na negativno, na slabe strani otrok...Kot da bi otroci že bili v osnovi slabi in neuspešni in jih je treba s kritiko poboljšat...men se zdi to napačno...

Moja logika poučevanja je sicer preprosta:"Učiteljeva naloga NI, da nauči, temveč, da uči"..njegova naloga je poučevanje, proces poučevanja...od učencev pa je odvisno kaj bodo naredili stem kar jim učitelj podaja...Za učenje so odgvorni učenci sami.....

Mislim,da se danes v šolah premalo zavedajo kaj je čigava naloga in odgovornost..učitelji se počutijo še vedno preveč odgovorne za končni uspeh (vseh) učencev...mislim, da to poraja začarani krog nezadovlsjtva, slabe komunikacije, pritiskov in stresa....

[Ribica]

sama osebno menim, da je šolski sistem v marsičem šel na slabše - povečuje se obremenjenost otrok, programi so preobsežni in prepolni faktografskega znanja....
Kar se pa učiteljev tiče, pa menim, da jih premalo dela svoje delo s srcem. sama sem v srednjo šolo hodila v peagoško gimnazijo, veliko mojih nekdanjih sošolk je danes učiteljic. K marsikateri svojega otroka ne bi dala v razred. Le ena med njimi je resnično prava učiteljica s srcem, se trudi, dela priprave vsako leto na novo, išče zanimivosti...in otroci jo imajo zelo radi, čeprav je po drugi strani stroga in zahteva znanje.
Sama sem 2x dala čez osnovno šolo in zdaj že drugič gimnazijo.... veliko slabih izkušenj, krivic, ozkosti profesorjev, res se vprašaš, ali ti ljudje nimajo svojih otrok. Po drugi strani pa so med njimi nekateri, ki so res dobri pedagogi in te otroci tudi cenijo, spoštujejo in pri teh predmetih tudi v glavnem ne delajo problemov. Nja dodam, da moji hčerki nista bili problematični učenki, obe prav dobri v gimnaziji vsa leta, v osnovni pa odlični, tako da moj kritični pogled ni povezan z osebnimi slabimi izkušnjami zaradi mojih otrok, pač pa generalno ob 20-letnem spremljanju našega šolstva.
Učitelji so deležni veliko izobraževanj, a efekt tega je precej vprašljiv. Mislim, da bi bilo terab tudi na tem podorčju nekaj ukrenit.

Ribica

[Anchi]

Predvsem bi morali spremeniti neko splošno idejo, da je mora biti v razredu po 20 otrok in več. Idealen, kvaliteten in statistično uspešnejši razred razred ima 15 otrok (oz. manj, če gre za otroke s posebnimi potrebami). Samo tako lahko učitelj posveti dovolj pozornosti vsem v razredu. Jaz se spomnim osnovne šole npr. ko nas je bilo po 32, ali pa srednje ko nas je bilo po 25. Na tak način enostavno ni variante, da kdo ne bi bil spregledan na račun večine. Ampak naše šole ne gredo po sistemu "čim manj otrok na učitelja" na žalost, to je predrago .. In zdaj ko je vedno manj otrok, učitelje odpuščajo, namesto da bi to izkoristili za kvalitetnejši pouk..

[ton]

Mjah, Ribica: tole o obremenjenosti in preobsežnosti je bila huda predvolilna tema pred štirimi leti - pa začuda ni nič potihnila in so otroci po štirih letih sproščanja še zmeraj preobremenjeni.
Ljudje radi pozabimo večino svoje mladosti, spomnimo se kake prijetne učiteljice (jaz recimo tršice Ivanke iz vrtca!), par zanimivih prigod - potem smo pa odrasli sami doktorji pedagoških znanosti.
Šesto leto grem s hčerjo skozi šolo in vidim to, kar vidim tudi v štacuni, v bifeju: da so ljudje takšni in drugačni. Zdajle smo denimo zapustili eno tako čudovito učiteljico, da me je kar strah, kako bo naprej - ampak, kot rečeno, nujnost je tudi ta, da otroci spoznajo različne vrste ljudi.
Imamo učitelje, ki cele noči pišejo priprave, in učitelje, ki ob pol poldne letijo čez tržnico, fržol so namočili že zjutraj. Kateri od obojih in tistih vmes so za naše dragocene glavice boljši - ne upam trditi. Moje osebno mnenje je, da so relativno dobro plačani za obseg dela, ki ga opravljajo, da pa bi moral sistem verjetno res drugače stimulirati tako stalno strokovno 'spopolnjevanje' kakor možnost najrazličnejših projektov - tako tistih v sodelovanju z otroki kot tistih v dobro otrok. Je pa to hudo zapleteno početje - za 55.000 glav silno težko.

[vesnav]

Naša psihologinja je doktorica klinične psihologije... Ko že omenjamo nazive.... Svojega mnenja o njej sama ne bom podajala tukaj, sem ji ga v živo, raje bom citirala svojo prijateljico, ki je o njej rekla, da ji ne bi dala niti svojih podganc za analizirat.
Mimogrede, sploh ni pomembno, da je moja prijateljica magista filozofije in pedagogike.

Hočem povedat, da titule ne sem ne tja ne pomenijo nič. Važen je filing.

Povsod in kjerkoli. Predvsem je nujen pri delu z ljudmi. Ki so tudi majhni otroci. Pa še kako...

lp,

Vesna

[Ribica]

Joj, ne mi obešat kakšne politike, to pač ni bil moj namen. Ampak ob svojih otrocih, ki sta dovolj bistri in tudi delovni, da sta šli (oz. ena še hodi) skozi šolski sistem brez učnih težav, vidim, da je ogromno orgomno balasta in vsaka prenova ga prinese še nekaj. O stvareh, pomembnih za življenje pa nič, NIČ.  Nič o načinih komunikacije, tehnikah reševanja problemov, medčloveških odnosih.... Nič o tem, kako se znebiti stresa, kako zdravo živeti.... Nič o partnerstvu navsezadnje. Vsi so v teh letih že zaljubljeni, imajo fante, punce in s tem povezane probleme.... Morajo pa znati pri biologiji največje natančnosti pri neki bakteriji (npr. za malarijo) - saj ne znam  ponoviti , hčerka bi to znala zelo plastično povedati...
Skratka, en kup neuporabnega znanja za do prve kontrolke, potem pa puf.... Ker to v resnici ni pomembno in kdor bo šel študirat to podorčje, se bo tako učil tam...
Imam prijatelje na Švedskem in občudujem njihov šolski sistem, prilagojen vsakemu učencu posebej, če je treba. Toda tam so učitelji v šoli, z učenci, gredo tudi domov, če je potrebno, ne pa ob 13.00 že kosilo kuhat domov...

Ja, preveč jih osebno poznam, in le ena je res odlična. Še v žlahti imam eno, žal tudi podpovprečno.
Ne morem pomagati, a tako pač je. Zelo rada bi bila pozitivna.

Ribica

[scorpion]

Ribica nebi se mogel boj strinjati s tabo....

Moje mnenje je čisto enako. Otroke pripravljat na to, da bodo funkcionirali kot kolesca v družebenem, industrijskem megastroju, jih mučiti z navlako znanosti..kaj pa osebna sreča, zadovoljstvo, soznavanje sebe, odnosov, čustev, kreativnost, individualnost?....nič! Le alternativa je malo boljša. Ker dobro poznam Waldorfsko pedagogikao in sem imel sina v tem vrtcu, lahko rečem naslednje:- veliko več upoštevanja pravih otrokovih potreb, ustvarjalne igre, upoštevanje doživljajskega in domišljije in ne zgolj intelektualizem...ljubeče vzdušje in vzgojiteljice s občutkom poslanstva.....Temeljni namen W. vzgoje spoznati "kdo sem jaz?"...kako daleč od državne šole....a ne?

Zanimivo pa je tudi, da je v tem vtrcu in šoli vzgoja enaka terapiji. Torej ne le učni uspeh in rezultati temveč otrokovo počutje, socialno funkcioniranje in poskusi otroku pomagati preko odnosov, umetniških dejavnosti, pravljic, legend itd....Vzgoja je enako terapija...to je zame pedagogika bodočnosti, če ne nas bo vrag vzel kaj kmalu...

[scorpion]

Ko sem bil na praksi v Waldorfskem vrtcu, blizu Basla, mi je ena starejša gospa rekla, da je imela svojo hčer, ko je še bila majhna, v državni šoli. Deklico je venomer bolela glava..Ko jo je prepisala na Waldorsfko šolo , so glavoboli prenehali..Danse je zelo uspešna ženska z znanjem jezikov, in v policu, kjer pomaga ljudem...

Daknašnji čas in današnja šola je prekleto storilnostna...je pravi mlin za otroške duše...zato je toliko bolj pomembno, da smo na njihovi strani in ne pritiskamo še mi na njih ....

[ton]

Tale vpis bi morali pa deliti vsem otrokom z glavobolom...
Ali po škotsko: Jesus fucken wept!

[scorpion]

Očitno si premagal strah pred mano in se vpisal pod moj post..čestitke..

[ton]

Scorpion, zavidam ti, ko živiš v tako jasnem svetu. Res.

[scorpion]

Vem, da mi zavidaš,Ton...

[Sinuska]

Moja logika poučevanja je sicer preprosta:"Učiteljeva naloga NI, da nauči, temveč, da uči"..njegova naloga je poučevanje, proces poučevanja...od učencev pa je odvisno kaj bodo naredili stem kar jim učitelj podaja...Za učenje so odgvorni učenci sami.....

Mislim,da se danes v šolah premalo zavedajo kaj je čigava naloga in odgovornost..učitelji se počutijo še vedno preveč odgovorne za končni uspeh (vseh) učencev...mislim, da to poraja začarani krog nezadovlsjtva, slabe komunikacije, pritiskov in stresa....

oh....
zaradi tega sem jaz kot učiteljica imela hude težave. ker sem mislila, da moram vse učencem zabiti znanje v glavo. seveda nisem mogla.... to je bil tudi delček k mojemu potopu.

o prevelikih razredih.... ?#$%"#!&?
neee dejmo še dva učenca več v razred. pismo. na koncu leta pa ne vem, če zna jožica za 4 ali za 3. ker ne morem slediti. ni šans.

[scorpion]

Ja, prevelika odgvornost, ki jo imajo učitelji kot ponotranjeno prisilo ("naučiti moram vsakega učenca", "vse otroke moram imeti rad","prav vse otroke moram znati motivirati", "nikoli se ne smem razjeziti ali pokazati negativnih čustev pred učenci","vedno moram niti miren in obvladan"....skratka, ne smem biti človek..), je pomemben vzrok, da se počutijo učitelji preobremenjene...
in kaj se zgodi potem?PAZI ZDAJ!! Učiteljeva sampodoba se radikalno zmanjša...ker se ne počuti uspešnega zaradi PREVELIKIH PRIČAKOVANJ DO SEBE...In? Slabo sampodobo je treba zaščititi, treba se je zavarovati..Kako? Tako, da pokažemo na učenca .On je kriv!!Lahko bi se naučil pa je len!!! Itd...

Obrambni mehanizmi pred svojimi občutki neupešnosti in nemoči so pravi vzrok, da se prekine komunikacija med učiteljem in učencem.....konec odnosa..samo še medsebojno obotžebvanje in manipuliranje..

Učitelji se še vedno ne zavedajo svojih čustev z njimi ne znanjo ravnati...pri tem jim pa nihće ne pomaga

Ton..uči se!!!

[Aslan]

Učitelji se še vedno ne zavedajo svojih čustev z njimi ne znanjo ravnati...pri tem jim pa nihće ne pomaga

Ne samo učitelji, jaz bi rekla, velika večina odraslih.

Ja, prevelika odgvornost, ki jo imajo učitelji kot ponotranjeno prisilo ("naučiti moram vsakega učenca", "vse otroke moram imeti rad","prav vse otroke moram znati motivirati", "nikoli se ne smem razjeziti ali pokazati negativnih čustev pred učenci","vedno moram niti miren in obvladan"....skratka, ne smem biti človek..), je pomemben vzrok, da se počutijo učitelji preobremenjene...

Tukaj jaz vidim problem v nezrelosti učitelja, da sploh tako razmišlja o svoji "službi".
In verjetno problem pedagoškega faxa, da bodočih kadrov ne nauči tega preseči.
Ne vem, ker se ne spoznam na to KAJ se učijo na pedagoškem faxu.

Sej najbrž se kaj premika v pravo smer...samo gre počasi...zelo počasi...

Učitelji imajo lahko veliko vlogo v otrokovem razvoju. Lahko zelo zaznamujejo razvoj otroka.
In če so sami neuravnovešeni...ja pol je to težava...

[Agnes]

No, saj učiteljev ne delajo samo na pedagoškem faksu. Tam delajo samo tiste učitelje, ki učijo v osnovnih šolah. Če želiš učiti na srednji ali na faksu, moraš imeti diplomo iz predmeta, ki ga učiš in pedagoško - andragoško izobrazbo. Pa strokovni izpit. Tudi sama imam tako izobrazbo in menim, da mora biti učitelj v prvi vrsti strokovnjak na svojem področju, nato pa človek s smislom za sočloveka. Kaj to pomeni? Da se zna prilagajat nivoju učencev, da zaznava njihove potrebe, želje, da jih zna pritegniti k aktivnosti. Dejstvo pa je, da človeka tiste pol leta pedagogike, psihologije in andragogike, ne naredi za učitelja. Učitelj si ali pa nisi.

Sicer je pa res to, da danes vsi pritiskajo na učitelja, da mora imeti realizacijo, da mora pridobit ocene, da ... Tudi zaradi številčnih razredov se učitelj, pa naj je še tako dober, se ne more ukvarjati s tistimi, ki bi to potrebovali, toliko, kolikor bi to potrebovali. Resnično bi bilo potrebno zmanjšati skupine in temeljito premisliti učne načrte. O tem bi sicer lahko še pisala, saj je to moj poklic, a ne vem, če vas ravno zanima.

LP Agnes

[vesnav]

Učitelj si ali pa nisi.

S tem se strinjam.

V.

[scorpion]

Jaz sem se tega balasta osvobodil..Delam tisto kar čutim, da je za študente dobro..kar jim koristi in jih zanima..

Biti nekonformist v tem sistemu zahteva malo poguma, vendar se ti nič hudega ne more zgoditi, če čutiš lastno uspešnost in zanimanje študentov..


Moje načelo je naslednej:Delaj tisto za kar si pripravlje prevzeti odgovrnost in tisto 100% zagovarjati, ostalo zavrzi kot nepotreben balast..

ne povejate tega moje mu dekanu..

Osnova pomanjkljivost našega šolskega sistema ni v prevelikem številu otrok, v pomanjkanju denarja, programih, zakonih, pravilnikih..po mojem je osnovna pomankljivost v dejstvu, da učitelji niso notranje svobodni, da se prepustijo ukalupljanju sistema in da ne zmorejo učencev spraševati:Kaj si želite? Kaj menite? Kaj čutite?

Vem, da poenostavljam, vendar ...želim si jasnosti..prav imaš Ton

Ker Waldorfsko pedagogiko zelo dorbo poznam lahko rečem, da imajo tam vse to...odgovarjajo na temeljno vprašanje človeka:Kdo sem jaz? vse je podrejeno temu..

poleg tega je temeljni smoter ugoden osebnsotni razvoj otroka.v ta namen je pedagoika združena z medicino....vse kar se počne je v bistvu terapija in ne le obremenjevanje otroka...zato je tam umetnost tako pomebna..vse je umetnost..tudi matematika, predsvsem pa živlejnje..samo

po moje je to pedagogika bodočnosti.....ko bo družbena zavest na določenem nivoju..do takrat pa bomo še kr v sistemu prisile ....

[ton]

Lej, kolega, mene ne rabiš spraševati za mnenje.
Če me pa že stalno vlačiš za rokav, pa povem, da mi tale tvoja pedagogika ni všeč. Če namreč res drži, kar pišeš, potem lahko tvoji študentje mirno rečejo, da so bili opeharjeni: namenili so se poslušat to in to, kar je bilo pač na predmetniku, ti pa si jim dal samo tisto, za kar TI misliš, da je zanje dobro, jim koristi in jih zanima.
Samo pomisli, kakšna bi bila - katerakoli - šola, če bi vsi učitelji učili po tvoje.