Preteklost v prihodnosti

[Agew]

Bilo je prelepo. Zdravila so prijela, vse skupaj se je prenehalo kot bi odsekal. Še zadnji krčevit odrešilni jok na parkirišču pred hišo in to je bilo to. Normalno življenje! Smeh, barve, svetloba. Spanec. Kako sem pogrešal ta spanec! Novi projekti, sprehodi, zaprašen pozabljen daljinec nekje na spodnji polici.

In potem...
Prvi trzljaj roke. Naklučje? Slučajno? Saj ni nič. Trenutna zmedenost sredi dela. Kje sem, zakaj sem tu? Utrujenost najbrž, to nič ne pomeni. Prvo bloščanje v temo sredi noči. Težak dan pač. Poskusi zaspati nazaj Tuhtanje, premlevanje, prežvekovanje čisto nedolžnega dogodka. Spet trzljaj. Pa tik obraza. Višji pritisk. Utrujenost brez razloga. Siljenje na bruhanje. Bruhanje.

Strah me je. Strah me je preteklosti v prihodnosti. Nočem da se vrne. Nočem paničnih vstajanj ob dveh ponoči, nočem bruhanja na parkirišču pred službo, nočem besnega razbijanja s pestjo v steno, nočem nenadnega tresenja in šklepetanja z zobmi. Nočem nenadnih napadov potenja, nočem odsotnega bloščanja v ekran pred naslednjim klikom. Nočem.

[Runo24]

Spoštovani, kako dobro vas razumemo mnogi, ki smo to že občutili ali še čutimo. Nihče si tega ne želi, a se nam dogaja. Mnogi to premagajo, ne tako, da izgine kar čez noč, ampak, da se s tem soočijo in se borijo. Nekateri smo še v borbi, so boljši in slabši dnevi. A je postalo znosno. Nekateri pa žal nikoli ne zmorejo tega premagati. Imate zdravila, imate možnost pogovora, še bolje obisk terapevta, imate tudi nas na tem forumu. Najdite nekaj dobrega tudi okoli sebe. Pogumno, ne bo lahko, pomembno pa je, da bo. Morda bi bilo dobro za začetek dati ime svoji težavi. Diagnoza ni stigma, ne sram, je del nas in nam pomaga razumeti dogajanje. Oglasite se kaj. Vse dobro in lp.

[Ribica]

Zelo dobro poznam in razumem ta strah pred povratkom na točko, iz katere je bilo tako težko zlesti, oziroma boljše, pred ponovnim padcem v tisto prekleto črno jamo, iz katere se takrat zdi, da sploh ne boš mogel ven....
Vztrajaj. Se da.
Ribica

[Strahka]

Joj, to pa ni fajn. Ampak se vse da premagati.
A ste prenehali z zdravili?