torej diploma
Pred zagovorom zjutraj sem si naredila banjo z milnico, rešila notri nekaj sudokujev, nato si navila lase, se uredila in odšla v službo. Delala sem pol urice
ko je bil čas za malico - vse je bilo splanirano.
Nato še 2,5 urici dela nato odhod na faks.
Očitno je moja doza Cipralexa prava, ker nisem bila nervozna, kot jaz to znam.
Bila sem živčna, po Baltazarsko sem hodila gor in dol, nekaj sem brala še literaturo-ker seveda nisem vedela dovolj,...
Člani komisije so bili točni in blazno uradni.
Prva 2 slajda sem opisovala s pogostimi eeee-ji in ammm.
Potem je šlo bolje. V 22-tih minutah sem predstavila diplomsko, sledila so vprašanja.
Vse skupaj je trajalo 45 min.
Dooolllgiih 45 minut.
NO sedaj je konec. Hvala bogu.
No, ni me ubilo. Veliko pa tudi ni manjkalo
Kar je zanimivo, 3 dni sem bila cool. Ni me nosilo od veselja, nisem bila potrta.
Prav OK sem se počutila. Včeraj me je pa nemir našel.
Kako? Zakaj? Res nimam pojma.
In danes sem zelo slabo spala in se tudi zbudila živčna.
Celo predpripravo na zagovor nisem potrebovala sprostitvenih vaj. Danes zjutraj pa.
Kakšna fora je to?
Je možno, da mi je bilo težko it v službo?
Včeraj sem namreč v službi častila. Narezek, domač kruh, peciva, pijača, sadje,...
In folk je ponavadi planil na moje dobrote. Včeraj pa ne.
Celo fizično so se držali stran od mize.
Pa ne more biti to nevoščljivost, ker so se tako obnašali tudi še višje izobraženi sodelavci.
Nekaj sem spregledala. Nečesa ne vem.
Res ne dojemam.
No, kakorkoli.
Sem dipl. carica - ta skala se je odkotalila s srca.
Sedaj bom ugotovila komu je padla na noge.
Še enkrat hvala za vso podporo.
Dolgo se je vleklo vse skupaj, ne?
Če sem bila tečna se opravičujem. Če komu kaj pomaga cool. Meni prav gotovo je. Nisem odnehala-zato sem dipl. carica. Ponosna sem nase. Nisem izbrala lažje poti. Nisem odnehala.
Hvala vsem, ki ste me kontaktirali, ki ste me spodbujali, premlevali, debatirali z mano.
Vse dobro želim vsem.
Lepo vas pozdravlja diplomirana Francka.
