DEPRESIJA IN ANKSIOZNOST V SLUŽBI

[Ribica]

Ludvik,
upam, da si šel.
Ne dovoli si, da tako počnejo s tabo.
Glej, to je vse povezano: tvoje težave v službi, nesamozavest in slaba samopodoba in tak žaljiv odnos staršev do tebe. Dokler si boš doma to dovolil, bo tudi drugje težko kaj spremeniti. Če se sam ne moreš spoštovati, tudi okolje to nekako čuti. Ne moreš pa se spoštovati, dokler ti starši pri 30 letih določajo, kam boš šel in kaj boš delal. Dovolj je!

Ribica

[ludvik14]

Živjo in hvala za odgovor ?
Ja sem šel, na koncu sem lahko šel ? je bilo odlično ?
toda vseeno se je tudi na dopustu pojavljala anksioznost,.. ampak najhuje je pa danes, ker moram ob 13h v službo. Me hoče kar panikka in v glavi mi kar šumi...

[Ribica]

Ludvik,
pa bi šel tudi, če ti ne bi "dovolili"?
Ker to bi bila prava poteza zate, da se postaviš zase in narediš tako, kot si sam želiš, ne glede na to, kaj menijo domači.
Ko boš v odnosu z domačimi bolj samozavesten, boš to lahko prenesel tudi v službeno okolje.
Ceni se!

Ribica

[ludvik14]

no saj dosedaj so me vedno pustili, samo veliko kreganja je na ta račun, na koncu se mi poide. Redko je bilo ko sem moral ostati doma. Če a mi ne bi putili da grem sedaj na hrvaško bi pa se poskušal dogovoriti saj za manj časa da grem.
Da se zopet vrnem k moji službi. Danes saj kakor samega sebe vidim sem bil zopet katastrofa. Sodelovec ki je skupaj z mano delovodja, mi je na koncu izmene rekel da danes sem pa počasen.. Naredil je večina dela, sicer on je že veliko let na taki poziciji, pač ima prakso ampak vseeno z moje strani ni fer. Dam primer. Dal sem neke izdelke na meritve (če dimenzijsko ustrezajo), po meritvah so bili okej. Ampak teh kosov nisem vrnil v paleto in so šle le te naprej. Če ne bi on tega opazil bi lahko bila reklamacija. Potem moral bi slediti maile katere pošiljajo nadrejeni (razna navodila) da bi bil na tekočem, kaj je za ukrepat, pa jih nisem. In sem se spomnil šele po poti domov. Me je kar sram iti jutri v službo, ker bom pač spraševal za en dan nazaj, moral bi pa tisti trenutek ko dobimo pošto. Pa tudi na splošno kar se tiče komunikacije, zdi se mi da sprašujem kar nekaj, ko bi vsaj potem izvedel kakor je potrebno. Zdi se mi da me ne jemlje resno in da noče govorit z mano (lahko da si samo domišljam). Ne vem ali se mu naj opravičim jutri, ali pač se preprosto poskušam samo poboljšat. Tudi zjutraj ko je potrebno razporediti ljudi po delovnih mestih. Samo hodim zraven in opazujem kako jih on enostavno razporedi, ne pa da bi tudi jaz poskušal, ali saj dal kak predlog. Že ko to pišem se mi zdi da je ena sama zmeda  Za eno sodelavko recimo sploh ne vem kje je delala danes. Vem pač kje je pričela, ampak ne vem pa kam jo je postavil potem ko se je stroj na katerem je delala pokvaril (pa recimo zakaj se je pokvaril - ker to sprašujejo na sestanku, jaz pa če ne vem me samo debelo gledajo,..),... Zelo mi je žal za vse kar delam narobe, ampak zaenkrat sem zmožen toliko kot sem zapisal

[ludvik14]

Prosim za še en nasvet, potem se pa malo umirim ker se mi zdi da sem že nadležen tu na forumu, se opravičujem

Zdi se mi da moram pričeti z antidepresivom zoloft. Ampak imam problem ker ne vem kaj bom rekel prijateljem ka bomo šli na kašno zabavo, rojstni dan, ali da me prijatelj k sebi povabi na pivo (če rečem da ne pijem, bo en kup pregovarjanja) ali še huje ko bomo šli na morje za kake 3 dni (oni bi stalno pili pivo, jaz pa vodo). Ker ponavadi se spije več piv pa tudi kakšno žgano pijačo čez dan, kar pa ne gre z antidepresivi skupaj. Meni ne bi bilo problema zdržati brez alkohola do prenehanja jemanja AD-jev, ker pač nisem alkoholik da bi biu odvisen od njega, ampak kako naj se zgovorim pred prijatelji, zelo mi je neprijetno, ker vem da potrebujem zoloft, po drugi strani me je zelooo strah kako bodo reagirali ostali. Nekaj si moram izmisliti zakaj je tako, zakaj je tako. Če povem da sem depresiven in da jamljem tablete, tega si ne upam povedat . Vem da je to otročje razmišljanje, da pač moram poslušat telo kaj potrebuje, ampak se res bojim kako bo...

Je mogoče bil kdo tu na forumu ki je imel iste težave?

[Regina]

Najprej se vprasaj ZAKAJ se moras skrivati pred prijatalji. Res ne zelim moralizirati ampak:
1. S tem se ne rabis obremenjevati, ce ne pijes ne pijes. Kaj je to taksnega? Tudi drogiras se ne, pa te okoloca zaradi tega ne gleda cudno.
2. Sam se odlocis kaj bos in cesa ne, tvoja osnovna pravica in nekaj normalnega.
3. Prijatelji, ki bi te obremenjevali zaradi ene take neumnosti kot npr. “Kaj ne pijes? kaj si cuden, daj spij pivo…” kljub temu, da reces ne bom pil - se vprasaj ali sploh so prijatelji.
Saj jim ne rabis razlagat zakaj ne pijes, ce tega ne zelis. Oni ti nimajo kaj pridigat

Moj moz ne pije alkohola. Nikoli. Skupaj sva 10 let, v tem casu je spil samo 1 pozirek sampanjca na najini poroki. Zavestno je pije alkota. Ni imel nikoli tezav, da zaradi tega ne pije, ampak mu pac to ne pomeni nic in ne vidi nobene potrebe po alkoholu. Prijatelji, ki se druzimo, nikoli niso niti nic vprasali… pac osebna stvar. Prej so ga “zajebavali” moji sororniki z nekimi bednimi izjavami v smislu “pa dej, a ciz nic res ne pijes? Kako pa to? A si kdaj prevec pil pa zdej abstiniras???” Mene recimo to pogreje, njega pa se sploh ne dotakne 

Uglavnem NE SEKIRAJ SE. To da ne pijes je kvecjem plus

[ludvik14]

Hvala za nasvete in svojo zgodbo, bom upošteval. Zaenkrat je na prvem mestu zdravje, tako da sem že pričel z zoloftom

Sem pa 14 dni na bolniški, ozdravel sem me pa samo še malo glava boli, to pa verjetno zaradi psihičnih težav. Najraje bi bil še en teden na bolniški ker se bojim iti v službo, ker vem da me čakajo težki časi in se mi lahko poslabša stanje ..zdi se mi da nisem nared za delo, po drugi strani pa vem da bom iz dneva v dan težje šel v službo