New-Old-Me

[Nives]

Seveda ni nic narobe s tem in seveda od tako malo ni odvisnosti. Trenutna situacija zahteva, da se naspis.. spocijes... se pomiris.

Po mojem to nima veze s prenehanjem kajenja. Vsaj jaz tako mislim. V koncni fazi je telesu bolje, ko nima v sebi nikotina.

Kricis v sebi? Koliko si dovolis svojo jezo? Jeza je nas sestavni del in je zdrava, da z njo ugotavljamo, kaj nam je ok in kaj ne. Ce bos jezna ne pomeni, da bos partnerja kar potolkla.. niti ne pomeni, da bos kar zakljucila odnos.. Cisto vredu smo tudi jezni.

[betula]

Ja, danes ga bom zvecer vzela, ker sem cist uničena. Zdaj sem prehodila 7km, kot bi lebdela...
Najbrz res ni samo od cigaret takšna reakcija. Je pa res da bo zdaj 1 mesec, kadila sem pa 20 let. Zame je to velika sprememba, ne samo psihološko tudi fizično najbrž. Kaditi pa res nočem več.

Ne vem, bomo vidli kaj bo... 

[Nives]

Seveda je sprememba. Bravo, da ti je uspelo

Vse, kar se dogaja je to, da si malo custva potlacila. Zato tudi obcutek lebdenja.
En vecinoma nezaveden mehanizem.. podzavestno se pocutimo ogrozeni, mislimo da ne bomo zmogli custev.. in potem jih raje malo potlacimo..
V resnici ne tako nevarno, kot mi simptomatsko dozivljamo, ker skozi simptome potem ta energija ven izbija. Custvena energija pac nekako mora ven priti na povrsje..

Dobrodosla bi bila cimprejsnja psihoterapija. Skozi pogovor bi morda bolj v stik s seboj prisla.

Kasneje bos, ce bos zelela, imela moznost se nauciti, kako se nazaj k sebi spravit, ko pride do tega.

[betula]

Ko bi le imelo vse veze s čiki, pa bi hitreje pršla nazaj...Po drugi strani pa je tudi tole trdovratna zadeva.
Zdaj je kar neka druga realnost, nekadilka sem.
Če se bom tako počutila kot ta dva dni in tole noč, ni druge kot da se vrnem na AD-je. In se sprijaznim...ne vem, kar ne morem verjet, da sem spet tle...to si vsi govorimo, ki se nam tole sranje ponavlja...šit no...PA cela kalvarija spet, pa sploh ne vem, kako bom delala..a imam službo, ki sem si jo vedno želela...skratka brezizhodno se mi vse zdi 

[betula]

Danes sem spala, sicer s prebujanji, ampak sem (z Lexaurinom).
Tako da zdaj bom spet nekaj dni brez (ker itak me je strah benzotov), zdaj sem ga v 10 dneh pojdela 2 in pol tabletki. Upam, da je to ok.
Počakala bom na Dernovškovo in njeno mnenje, potem pa dalje. Ali bom sam k njej hodila, ali naj še dam eno psihoterapijo krajšo čez? Nevem...
Spet imam že od jutra hude stiske.

Ugovotila sem, da mi med hojo (ko grem hodit za 1,5 h) kar butajo neke podzavestne stvari ven in tudi strahove prepoznam in posledično da temu vsemu čustveno ne bom kos. In to me spravlja v obup in mi požene grozo po kosteh. Sicer me hoja pomirja in sem zdaj, ko sem v primežu simptomov, povečala km na dan.

[betula]

Še ena noč brez spanca, mogoče sem po koščkih vse skupaj kako urco spala. Tesnoba na višku..ne razumem..večer je bil dokaj miren, pol se vležem v posteljo in bam, v prsih vibrira, v želodcu kot bi imela roj metuljev. In potem začaran krog kaj če-jev...

Zdaj po enem mescu brez sem začela sanjati cigarete  , tudi danes ko sem uspela zaspat za pou urce, prav travmiram al kaj...

Nič treba je v službo, s to nenaspano glavo.

[Juliette]

Betula, moje sočutje. Nekaj je bilo zgleda preveč, nekaj se je odprlo, morda so res tudi cigareti to anestezirali in je zdaj čas, da se prečisti in zaceli.
Kaj pa če bi stopila do osebne zdravnice, da ti predpiše AD, da se ne mučiš toliko do termina pri Dernovškovi? 
Pa boš šla takrat k njej še na konzultacijo.

[betula]

Defenitivno se je neki odprlo, mislim da gre za veliko spremembo s čiki vred. To traja zdaj ene slabih 14 dni. Nebi rada takoj posegla po Adjih. V decembru sem tudi imela tako obdobje, trajalo je približno 1 mesec. Zato bom zdaj počakala na Drnovškovo. Je pa težko zelo, sploh nespečnost.
Hvala

[Nives]

Morda ti lahko pa Kvelux predpise za spanje? Je AP, ki ga v malih dozah predpisujejo zdaj za spanje. Ce je spanje problem, z ostalim pa lahko funkcioniras.
Cimprej startaj.. dlje, ko si v tem stanju, dlje traja, da nazaj prides.

[betula]

Ja, razumem. V decembru je blo identično, pa nisem nič šla iskat. Rabim pogovor definitivno. Sicer pa nisem pametna kaj bi bilo najbolje, zato pa čakam Drnovškovo. Rabim nekoga ki mu zaupam glede zdravil. Eh, ne morem verjet da sem spet kle.

[_Bemci]

Pozdravljena, betula,
oglašam se, ker sem tudi sama dala čez torturo odvajanja od kajenja, in ja, bila sem povsem nespečna, depresivna in anksiozna. Poleg tega sem imela še aritmije in upočasnjeno prebavo.
Mislim, da lahko tvoje simptome brez problema pripišeš odvajanju. Preberi malo še zgodbe drugih ljudi, kaj so doživljali ob prenehanju - namreč, odtegnitev pri tako dolgoletni odvisnosti zahteva od telesa zelo velike prilagoditve. Tudi glede spanja, ki ga uravnava vegetativni živčni sistem, enako prebavo.
Moj nasvet je, da si pomagaš glede spanja, lahko tudi kakšno pomirjevalo tu in tam, ali pa kaj za akutno nespečnost. Po nekaj mesecih se bo uravnalo samo od sebe, najkasneje pa po pol leta. Pri meni je bilo tako.
Srečno 

[betula]

Pozdravljena, betula,
oglašam se, ker sem tudi sama dala čez torturo odvajanja od kajenja, in ja, bila sem povsem nespečna, depresivna in anksiozna. Poleg tega sem imela še aritmije in upočasnjeno prebavo.
Mislim, da lahko tvoje simptome brez problema pripišeš odvajanju. Preberi malo še zgodbe drugih ljudi, kaj so doživljali ob prenehanju - namreč, odtegnitev pri tako dolgoletni odvisnosti zahteva od telesa zelo velike prilagoditve. Tudi glede spanja, ki ga uravnava vegetativni živčni sistem, enako prebavo.
Moj nasvet je, da si pomagaš glede spanja, lahko tudi kakšno pomirjevalo tu in tam, ali pa kaj za akutno nespečnost. Po nekaj mesecih se bo uravnalo samo od sebe, najkasneje pa po pol leta. Pri meni je bilo tako.
Srečno 

Bemci,
hvala zaa tole. Zdaj se bom kar razpisala  :)Nikogar ne poznam, ki bi ga tako zvil. Najbrž tisti sploh ne nehajo hehe
Drgač sem nehala v zač.septembra. V prvem tednu sem bila vzhičena, ker sem bila vesela, da sem naredila ta korak, da sploh poskusim ta šit odstranit iz življenja. Potem pa se je začel. Najprej nemirne noge, potem taka blaga tresavica po telesu, po 14 dneh pa se je začela nespečnost, anksa, zdaj še depresivna.  Fizično me prebava matra. In potem je tle vprašanje kaj pa zdaj? Vse se je vrtelo okoli cigaret. In zdaj tega preprosto ni več...Po mesecu pa sem začela še sanjat o tem. 
Skratka ni da ni. Drugače pa sploh nočem prižgat cigarete.
Vseen teh občutkov se ustrašim, ker so mi znani...Kok časa nisi spala?? Kako si si pomagala? Si bila prav depresivna?
Hvalaa
 

[_Bemci]

Super, me veseli, da ti je pomagala moja izkušnja.
Jaz sem bila bolj razdražljiva kot depresivna, vseeno pa se mi je v tistem obdobju (najhujše je bilo prve 3 mesece) vse zdelo brez smisla, pomena. In ja, kup težav sem imela, celo na holter preiskave za srce so me poslali, ker sem imela aritmije - ki pa so potem čisto izzvenele.
Pri spanju je bilo tako, da nisem našla nečesa res učinkovitega, a težave so sčasoma izzvenele same po sebi. Sem pa takrat res spremenila stil življenja, začela sem ogromno hoditi in ta ljubezen do hoje se je potem razvila v ljubezen do hribov, s čimer sem "obsedena" še danes. Popolnoma sem spremenila življenje v bistvu, ko sem še kadila, sem bila statična, "zaležana", najraje sem šla med vikendi žurat ali pa na kakšno zabavo, druženje. Na začetku sem grozno pogrešala te stvari, a si nisem pustila iti, ker sem vedela, da me bo potegnilo nazaj notri. Tako da, gibanje, svež zrak, zmatrat se. In, saj vem da je to težko, poskusi čim manj razčlenjevat in samo zaupat, da bo minilo. Morda ti pomaga še kakšno drugačno sproščanje, na primer masaža, voda (bazeni, plavanje, savne) ... meni take stvari zelo koristijo. Sem se pa tudi matrala z avtogenim treningom, a sem preveč živahna oseba za kaj takega Poskusi, morda tebi paše, na primer vodena meditacija, vizualizacija je lahko kar fajn za umirit težke misli.
Čestitke, da si prenehala! To naj te ves čas greje pri srcu.
Oglasi se še.

[Ribica]

Pozdravljena,
naj najprej povem, da sem nekadilka celo življenje in se verjetno ne morem vživeti v agonijo odvajanja. Ampak sem se spomnila, da se je moj znanec uspešno odvajal z Nicorette obliži in žvečilkami. Ali si ti kaj od tega poskusila?
Za spanje morda kaj naravnega poskusiš (baldrimed, persen forte...).

lp, Ribica

[betula]

Pozdravljena,
naj najprej povem, da sem nekadilka celo življenje in se verjetno ne morem vživeti v agonijo odvajanja. Ampak sem se spomnila, da se je moj znanec uspešno odvajal z Nicorette obliži in žvečilkami. Ali si ti kaj od tega poskusila?
Za spanje morda kaj naravnega poskusiš (baldrimed, persen forte...).

lp, Ribica

Ribica, hvala za odgovor in nasvet. Ja nekateri se poslužujejo nikotniskih obližev itd. Sem tudi pomislila na to, pa spet ni zagotovilo, nekateri se tudi tega navadijo, pa leta kupujejo žvečilke in obliže. Zdaj je že mesec za mano in si ne želim več nikotina vnašat v telo

[betula]

Super, me veseli, da ti je pomagala moja izkušnja.
Jaz sem bila bolj razdražljiva kot depresivna, vseeno pa se mi je v tistem obdobju (najhujše je bilo prve 3 mesece) vse zdelo brez smisla, pomena. In ja, kup težav sem imela, celo na holter preiskave za srce so me poslali, ker sem imela aritmije - ki pa so potem čisto izzvenele.
Pri spanju je bilo tako, da nisem našla nečesa res učinkovitega, a težave so sčasoma izzvenele same po sebi. Sem pa takrat res spremenila stil življenja, začela sem ogromno hoditi in ta ljubezen do hoje se je potem razvila v ljubezen do hribov, s čimer sem "obsedena" še danes. Popolnoma sem spremenila življenje v bistvu, ko sem še kadila, sem bila statična, "zaležana", najraje sem šla med vikendi žurat ali pa na kakšno zabavo, druženje. Na začetku sem grozno pogrešala te stvari, a si nisem pustila iti, ker sem vedela, da me bo potegnilo nazaj notri. Tako da, gibanje, svež zrak, zmatrat se. In, saj vem da je to težko, poskusi čim manj razčlenjevat in samo zaupat, da bo minilo. Morda ti pomaga še kakšno drugačno sproščanje, na primer masaža, voda (bazeni, plavanje, savne) ... meni take stvari zelo koristijo. Sem se pa tudi matrala z avtogenim treningom, a sem preveč živahna oseba za kaj takega Poskusi, morda tebi paše, na primer vodena meditacija, vizualizacija je lahko kar fajn za umirit težke misli.
Čestitke, da si prenehala! To naj te ves čas greje pri srcu.
Oglasi se še.

Bemci
Sva si pa kar podobni:) Jaz hodim že 2 leti, dobesedno vsak dan naredim v povprečju 6-8km, klanec, nordijska, karkoli od tega. Tudi sama se navdušujem nad hribi. Letos sem prvič osvojila 2-tisočaka.   Zdaj ko imam krizo, kakršnakoli je že, sem podvojila čas v naravi in upam, da bo to prispevalo k hitrejši stabilizaciji.. tudi zdaj grem hodit, v to ljubljansko drisko...
Ja, poskušam ne analizirat vsega. Se več sproščat, poskrbet zase, počivat, tudi dihalne vaje sem začela izvajat včeraj (ma to gre počasi), bomo vidli, kaj bo po mesecu dni.

Včeraj sem zaspala in spala v kosu, niti baldrijana nisem spila. Upam, da bo šlo tako naprej... Delam z ljudmi in nespanje me zelo ovira, še bolj zato ker me močna tesnoba grabi.. In glede na to, da sem v preteklosti pri večjih spremembah odreagirala s tesnobo in depresijo, sem se zdaj vstrašla teh že znanih občutkov....

A si imela tudi kakšne zoprne fizične simptome ob prenehanju?

Sem pa še mal govorila z ljudmi (bivšimi kadilci) in prebrala par stvari in očitno je res lahko hardcore štala.
 

[_Bemci]

Betula,
si me prav nasmejala s tole hardcore štalo , ker res ravno tako je!
No, da vnesem malo optimizma ... jaz nikoli več ne bi menjala za prejšnjo, kadilsko kariero. Je res, da sem v teh 4 letih, kar ne kadim, že nekajkrat pomislila ... samo 1 dimček, pa sem potem takoj dojela, da me odvisniška pošast spet vleče nazaj. Tako da, ostani močna
Fizične simptome poleg nespanja, slabe prebave, aritmij, rejenja (a sem potem tudi izgubila te kile v roku 1,5 leta) ... ne vem, katere bi še lahko imela? Mogoče čisto prvi teden, sem kar precej izkašljevala, pa težko dihala. Zelo hitro pa se je popravilo.
Glede hoje - super. Meni je to res pomagalo in mi še danes pri čisto kakšnih drugih stvareh. Bravo za dvatisočaka! Jaz se malo spogledujem s težjimi potmi trenutno (plezanje), a si potem rečem - zakaj bi toliko tvegala
Drži se in en prijazen pozdrav 

[betula]

Malo update-a. Psihološko sem še vedno tam, se pravi ta neka čustvena bolečina oz občutek nemoči, groze je močno prisoten. Tipično depresivno z ruminacijami in katastrofiziranjem. Na vse to se obesi še tesnoba/strah in ko me vse skupaj začne preplavljati je hudič.

Razmišljala sem (pa tudi ko berem za nazaj) o tem, kako se vedno isto odzivam. Ti občutki pridejo, se ustrašim, takoj začnem dvomiti vase, da ne zmorem in takoj želim nazaj na tablete. Vse je isto, vse po istem vzorcu. Kaj mi to pove? Ali sem se zmožna ustaviti in malo počakati? Nenazadnje sem naredila v življenju ogromno spremembo. In v življenju se bodo spremembe še vrstile.

V čet imam Dernovškovo, v zač novembra sem se naročila pri psihoterapevtu, da vidim kako naprej. Iskreno povedano, da imam terapije in odhajanja v otroštvo poln kufer, ne vem kako se naj naučim soočati z življenjem tukaj in zdaj?  Ali je res telesu tako težko in mi pripravlja ne vem vse kakšne trike, da bi prižgala cigaret? Ne vem...

Ne vem, kdaj bo bolje...zdaj se mi zdi da nikoli In ja če bo treba, bom posegla po zdravilih. Ampak najprej se želim ustaviti in ne reagirati iz samega strahu.

Malo razmišljanja...zdaj pa na zrak 

[Juliette]

Bravo, Betula, vse spoštovanje za tvoj pristop in neizmeren pogum.
Glede psihoterapije delim tvoje mnenje. Jaz sem se zdaj odločila za pristop integrativne telesne psihoterapije,   ki ga vodi Tomislav Kuljiš - poudarjeno je dejstvo, da če se je naš organizem (in s tem psiha) oblikoval skozi travmatska izkustva v predosebni, predverbalni fazi s pogovornimi terapijami dosežemo le površinsko raven problematike in samo na ravni telesa lahko posežemo globlje. Plastično povedano: dojenčku v nas nič ne pomaga, če mu razložimo, zakaj se tako počuti - potolažimo ga lahko le na ravni telesa. Meni to pije vodo - bom pa še izkušenjsko videla, če res pride do kake transformacije.
Vse dobro, Betula, pa se spremljamo ...

[betula]

Juliette,  hvala za tople besede. 

Ali si s to terapijo že začela? A jo tudi pri nas kdo izvaja (Lj)? Ali si prav pri Tomislavu v Zg?
Zanimivo ja, men se recimo stiska močno izraža skozi telesne bolečine, predvsem skozi noge in glavobol. Morda so res boleče noge simbol za "kako naprej"?  Ker se tako v bistvu počutim. Opustitev cigaret je prinesla spremembe na vseh področjih.

Zdaj sem v tej fazi iskanja, kaj bi bilo najbolje zame v smislu psihoterapije.

Skupinsko analizo sem zaključila. Vsekakor mi je neki dala, ene stvari sem uspela spremeniti in še bi lahko naštevala..moj odziv na večjo spremembo (vsaj kaj se tiče simptomov) je pa isti, žal. Pa tudi glavnega strahu ne obvladam, to je strah pred izgubo.

kako si ti kaj?

Tudi tebi vse dobro.