Ne vem kako naprej

[Spregledan]

Pozdravljeni

Kod marsikdo tukaj imam tudi sam probleme z depresijo, pred cca. 7 leti sem Em sam izbrskal na netu da naj bi bilo to to, glede na moje duševno stanje, kar sem tudi povedal partnerki.
Uglavnem ni mi bilo do druženja, posledično sem ostal brez prijateljev, brez volje na pretek, lenoba, izguba zanimanja za vse kar sem prej rad počel in seveda misel na ničvredmost in posledično na somomor. Ko sem povedal partnerki za svoj problem in se zraven zjokal je rekla da mi bo pomagala in ker nerad prosim za pomoč ji potem za moje težave nisem več razlagal pa tudi zato ne, da nebi rekla da si izmišljujem. Počasi se je vse nabralo v meni in sem tudi že stal na tirih na istem mestu kjer si je že sodil moj prijatelj.
Nekako sem se prepričal da še ni čas zato in sem iskal druge rešitve, V tem času sva se pa s partnerko nekako odtujila?
Ko je postalo že tako očitno, da sva bolj kod ne samo cimra z dvema otrokoma, sem ji en večer malo  naprej vrgel, da če ji je težko da se poljubiva pred spanjem, nakar se je nekaj zagovorila na kar sem sumil, da je v njenem življenju še nekdo. Seveda me je to čisto potolklo in sem še isti moment hotel skočiti čez balkon. Nekako me je prepričala, da se pogovoriva in bolj ko sem vrtal v njo, huje je bilo.Namreč izvedel sem da me že tri leta vara in celo vsako leto z drugim, s tem nazadnje sta pa celo imela neko zvezo. Vsi trije so bili Bosanci (nimam nič proti njim), ampak nekako ne zastopim zakaj ravno z njimi.
Da skrajšam zgodbo, po pogovoru sem se zelo trudil da ji pomaga pri vsem,da delamo vse skupaj in da sem res prisoten, ko je treba
VSE svoje probleme potlačim samo da smo uredu, tudi k psihiatru hodim in sem na zdravilih,res vse naredim za svojo družino pa četudi mi je še tako težko, ampak je ne morem izgubiti. Lani je oktobra imela splav in od takrat ji ni do intime in tudi do danes nisva bila intimna, jaz zaradi tega vse noči ne spim pa čeprav imam tablete tudi za spanje, ker se neprestano sprašujem ali je morda spet kdo s katerim se dobiva.
Vem da je vse skupaj napisano na hitro in mogoče kaj nerazumljivo, vendar hočem povedati da sedaj, ko sem jim 24ur na dan na razpolago, da iz njene strani dobim še manj kod prej, ko z mano ni bilo nič čez dan,mi pa vse bolj v ospredje hodijo misli kako bi končal z življenjem, samo da ji nebi bil v breme.Res mi je težko in čutim in tudi opazim, da se spet počasi umikam v svoj svet, kar pa nočem

Da zaključim, res ne vem kako naprej

[Nives]

Pozdravljen!

Hvala, da si se nam zaupal. 
Verjetno si ze slisal, da se depresija zdravi s preobrazbo svojih custveno-miselnih vzorcev, ozavescanjem, ucenjem ravnanja s custvi, predelovanjem preteklih vsebin,.. Tako, da ce zelis res nekaj narediti zase, ne bodo dovolj samo antidepresivi in obcasen obisk psihiatra. Antidepresivi so samo bergla na poti za lazje premagovanje tezkih custev. Konkretno zdravljenje pa se dogaja s psihoterapijo.
Kar se tice partnerskega odnosa, seveda depresija vanj poseze globoko. Na eni in drugi strani se pojavi kup custev, za katera je dobro, da so izrecena. Da jih potlacis, gotovo ne bo v nicemer pomagalo ne vajinemu odnosu, ne tvojemu zdravljenju. V bistvu bo samo slabsalo tvoje notranje stanje in vsem vam prispevalo, da boste samo slabse. Verjamem, da je prevara precej posegla v tvojo notranjost, ker ta spodkoplje temelje odnosa, zaupanje.. Je vecja rec, ki se lahko zgodi v odnosu in tudi ta custva je za predelati, da lahko gres naprej in postavis novo zaupanje. Ponavadi se pari, ki zelijo ostati skupaj, pa sami ne znajo in ne zmorejo vsega, odlocijo za partnersko terapijo. Tam bi lahko prisla na dan vajina problematika in njeno resevanje bi vaju lahko znova lepo povezalo. Iskrenost deluje zelo zdravilno za vse udelezene.
Seveda vse skupaj ni enostavno in lahko, vendar je povsem mozno. Marsikateri posameznik ali par je predelal se hujsa bremena.
Sama si ne predstavljam, da bi izbrala kaksno drugo pot, ki bi se lahko bila zdravilna oz je ne poznam. V vajinem primeru gre za vse udelezene, tudi za vajine otroke, ki bodo nosili se vecje breme, v kolikor tega ne razresita. Tako, da motivacije po mojem ne bi smelo zmanjkati.
Vse dobro vam vsem zelim

[Spregledan]

Hvala za odgovor, naj pa povem da obiskujem psihiatra, v Idriji pa nisem hotel ostati, čeprav so mi to svetovali, skupaj s partnerko obiskujeva psihologinjo, ki pa je tudi zakonska svetovalka,še vedno pa menim da ima zelo zelo velik vpliv na moje duševno stanje nespečnost in prevara, ravno zaradi tega ne spim, ker me cele noči to dejanje razjeda in samo premlevam, tako da mi tudi zdravila za spanje ne pomagajo, na bolniško pa nočem pa čeprav mi to svetujejo zdravniki, ker kadar sem sam doma, ko so otroci v šoli in ona v službi, čutim kako polzim v depresijo in takrat navadno cele dneve preležim in ni nič od mene, kar pa nočem in se silim nekako to stanje obvladovati s službo

[Nives]

Prevara zelo globoko poseze v custveno dogajanje cloveka, ker je ranjeno zaupanje. Baje je primerljivo izgubi (smrt, locitev).
Glede na to, da nisi ostal v Idriji, kar osebno ker sem pristas lastnega oz terapevtskega zdravljenja, povsem razumem, bi ti zelo priporocila se osebno psihoterapijo.
V situaciji, kot si in je za predelovat custva ob prevari ter se svoje depresivno stanje, bi bila zelo v pomoc podpora in konkretno delo na sebi, da se izkopljes iz stanja v katerem si in zazivis polno zivljenje.

[Spregledan]

Ja se strinjam, bi lahko bilo primerljivo s smrtjo, vendar je zame osebno še težje, pa sem v zadnjih 4ih letih izgubil 7 bližnjih in očeta, vem pa tudi da sam osebno nebi mogel storiti tega ljubljeni osebi, kar sem sam dobil iz njene strani, ja res je težko in zaradi tega tudi vsa nespečnost, ker mislim da nimam vseh odgovorov in me podzavestno razjeda.
Čutim da tonem vse globlje in da se mi vse bolj nabirajo slabe oz.črne misli, in nekako bi res končal vse to na tem svetu, enostavno se počutim odveč in v napoto, kod da ne spadam na ta planet, verjetno bi jim bilo lažje brez mene, kod pa da jih obremenjujem z mojo boleznijo

[Nives]

V bistvu je obratno. Bolj, ko clovek poskrbi zase in bolj, ko je zadovoljen s seboj in svojim zivljenjem, bolje to vpliva na druge. Blizje, ko te drugi so, bolj je to obcutno. Samomor je nek pobeg iz zivljenja, v katerem vsi dobivamo svoje preizkusnje. Je ena od variant, s katerim lahko druzini zadas res najglobje rane. Vedno jo najslabse odnesejo otroci, ker so se slabse opremljeni za obdelavo cesa takega. Nekateri si zaradi tega ne opomorejo celo zivljenje. Partnerka pa je se vedno s teboj, ceravno ima moznost izbire, tako da je to njena odlocitev, ki ji nalaga tudi njeno odgovornost. Kar njej ne odgovarja, je na njeni strani, da razresuje. In kot vsi mi, ima tudi ona svoje prednosti in sibkosti. Dejanja, ki jih je izbrala ji niso v cast in bi se lahko odlocala tudi drugace. Normalno je, da ob tem cutis veliko jeze, razocaranja in prizadetosti. Gotovo pa je to mozno predelati, tako kot druge tezke izkusnje. Tudi na tebi je, da se potem vprasas, kaj zelis. Se vztrajati v tem odnosu ali oditi. Konstruktivna resitev bo v vsakem primeru pomagala vam vsem. Potlacevanje vseh teh custev in obracanje jeze proti sebi, pa ne pomaga nobenemu od vas. Bolje jih je dobro ozavestiti in predelati. Spoznati svoje mehanizme in se nauciti bolje ziveti s samim seboj.

[_Bemci]

Spregledan, pozdravljen,

ob vsem napisanem bi povedala še svoje mnenje. Občutek imam, da se tvoja partnerka ne bo kaj dosti spremenila ... pač, moje mnenje. Glede na to, da je varanje trajalo toliko časa, se jaz sploh čudim, kako da še vztrajaš pri tem odnosu.
Seveda, tu so otroci in tu je tvoj občutek nemoči, da ne moreš oditi, raje bi "odšel" na drug način. Vendar pa ... vsi imamo v življenju res hude situacije, dogodke, pa nam potem življenje postreže z zelo pozitivnim preobratom, ko si sploh ne mislimo, da je lahko kdaj bolje.
Meni v takih situacijah pomaga misel v stilu: da se zgodi sprememba, moram sama pokreniti nekaj, premakniti en delček, narediti prostor novemu. Pri meni se je to vedno obrestovalo, ko sem z nečim zaključila, zaprla eno poglavje, se se odprle nove možnosti.
Predlagam ti, da si poiščeš pomoč samo zase, pa pomojem ni nujno psihoterapija, ampak pokliči npr. sos telefon, ali pa piši na kakšen mail za brezplačno svetovanje. Ali pa se s kom dobro pogovori in razišči opcije. Vse te možnosti ti bodo dale nove informacije, kam, kako, kdaj ... največji delež pri tem pa je, da ko si izgradiš načine podpore (to so lahko ali prijatelji, ali različne pomoči, ali lastna početja - meditacija, hoja), se počutiš močnejšega.
Zelo držim pesti zate 

[Spregledan]

Še enkrat hvala za odgovore, kod prvo naj povem, da si ne predstavljam življenja brez svoje družine, enostavno ta opcija zame ne pride v poštev, je pa res zelo težko živeti in se vsakodnevno soočati z vedno enimi in istimi vprašanji.Tudi če bi hotel oditi, enostavno nimam kam, tudi najem ne pride v poštev pri vseh izdatkih, ki jih imam čez mesec.
Čutim pa, da spet tonem globlje v depresijo in da mi trenutna zdravila ne pomagajo več kaj dosti tudi nespečnost je vse večja, spim po max. 3ure na noč, nakar sem potem cel dan kod zombi in že tako brez volje še utrujen za povrhu,je pa težko vse to prekrivat pred otroci, naporno je po službi z njimi še delati za šolo in ob tem ostati buden, pa potem so tukaj tudi popoldanske igre zunaj, pač igre z žogo itd.. in pri vsem tem sodelovati pa čeprav me noge komaj držijo. Zvečer komaj čakam da grem v posteljo in upam da bo spanec vsaj malo dlje trajal pa do sedaj še ni. Vem da je slišati, da samo nabijam nekaj tja v tri dni, ampak tako je, zato pa tudi ne vidim več nekega pametnega izhoda iz tega začaranega kroga, enostavno vsega je preveč zame

[Nives]

Pozdravljen
Za spanje zdaj psihiatri v manjsih dozah predpisujejo antipsihotike. Kvelux ali Kventiax preverjeno pomaga.
Je treba biti naspan ze za vsakdanje funkcioniranje, kaj sele za predelavo tezjih custvenih vsebin.
Pri konkretnem razresevanju tega in predelavi minulih bolecin ter ozavescanjem starih vzorcev in sprejemanjem novih, pa je seveda psihoterapija. Tudi terapije se da dandanes ze cenejse dobiti.
Tvoja situacija zahteva najprej custveno-miselno opolnomocenje, potem pa eventuelno se sprememba ali nadgradnja zivljenjskih pidrocij. Tudi to lahko porihtas s pomocjo psihoterapije.
Ti zelim in vam vsem privoscim, da si zacnes pomagati

[Spregledan]

Nives hvala, kakor pravim hodim k psihiatru in psihologinji, imam pa tudi zdravila za depresijo in za spanje, sem pa že po naravi tak, da si vse vzamem k srcu, zato mi je pa še tako huje. Se pa res zelo močno trudim, da doma normalno funkcioniramo, problem pa ponavadi nastane, ko ostanem sam, takrat se vse zgrne name in vedno samo temačne misli.
Ravno danes je bilo tako, da sem bil pokonci do 4ih zjutraj in samo premleval stvari v glavi, ko sem pa končno zaspal  sem pa spal samo 2,5ure,tako da me spet čaka težak dan.

[Nives]

Psihiater je zravnik, ki postavlja psihiatricne diagnoze in doloca zdravila. Psiholog je oseba, ki psiholosko svetuje.
Psihoterapevt pa pomaga pozdraviti custvene rane, spoznati sebe in svoje funkcioniranje ter se nauciti prevzemati bolj konstruktivne custveno-miselne vzorce. Ti bi potreboval psihoterapevta.
Zdravila za spanje morajo delovati tako, da prespis celo noc. V tvojem primeru nekaj na stima. Morda potrebujes vecjo dozo ali pa druga zdravila.
 

[Spregledan]

Ja izgleda da res ne vplivajo name ta zdravila, jemljem pa trittico za spanje in asentra za depresijo. Naslednji četrtek sem ponovno naročen in bom prosil za zamenjavo vsaj zdravil za spanje, ker tako res ne gre več naprej in tudi v službi opažajo, dada vse slabše funkcioniram,pa še kadar sem doma sem bolj kod ne samo bleda senca tistega kar sem nekoč bil.

[Nives]

Ali pa morda samo višji odmerek? Je treba preizkusit, kaj ti ustreza. Mučenje samega sebe zaradi ne-spanja nima smisla.

[ludvik14]

Živjo, verjetno ste že malo hudi ker tako pogosto pišem,...

spet imam hudo krizo, sem na bolniški od ponedeljka prejšnji teden, zaradi bolezni. V sredo se verjetno vračam v službo, pa mi je že sedaj zelo hudo (tesnoba panika, brezvoljna). Že tako se grozno počutim v službi sedaj po odsotnosti pa bo še težje.
Verjetno bo dosti novih stvari ki jih bom moral sprocesirati v moje zmedene možgane.

Jutri grem do zdravnika zaradi moje bolezni, pa mu bom rekel še za Zoloft antidepresiv ter napotnico za psihologa. Nevem zakaj, ampak mi je nerodno omenin zdravniku ki je nadomestni zdravnik osebne zdravnice, da imam psihične težave. Bojim se reakcije in vse.

Star sem 30 pa so me sami strahovi