Pozdravljeni vsi prijavljeni in tisti, ki vas zdaj ni tu gor. Sem pogledala, kdaj sem se prijavila prvič (2012)in 2013. Na kratko sem opisala svoje težave s katerimi sem se borila celo življenje od 30 do 60 leta moje starosti. Ko sem dopilnila 60 let in eno leto pred upokojitvijo me je zlomilo. Podlegla sem depresiji. Prosila sem domače naj me odpeljejo na psihiatrijo. V bolnic sem bila 6 mesecev. V teh 30 letih trpljenja sem postala tudi odvisnica od cele vrste pomirjeval in alkohola. V bolnici sem pozdravila svojo dušo. Predelala sem vse svoje boleče rane iz otroštva. Vzljubila sem to lepo malo skodravo pupo v sebi, ki je bila zatirana, zato, ker se nisem rodila kot fant, da bi bila očetov ponos. Ta zlata pupa ni smela nikoli nič povedati kaj misli, kaj si želi. Morala je biti samo pridna in ubogati. V teh 6 mesecih sem bila deležna vsakodnevne psihoterapije, skupinske in individualne. Zelo sem jim hvaležna. Oče mi je hvala bogu umrl. Mama še živi. Ko bo umrla tudi ona bom rešena vseh spon, ki so me pahnile v svet negotovosti, kjer nisem veljala nič. V katerem sem se morala ves čas boriti za potrditev, za pozornost za ljubezen, s tem da sem ubogala se dokazovala in nikoli ni bilo dovolj dobro. Zdaj mi je laž, ne trudim se vwč. Uh dolga zgodba zdaj sem upokojena z lepo pokojnino, sama in svobodna. Sicer še jem Paroksat 20mg zvečer in Kventiax 25mg.Lahko komentirate in kaj vprašate. To je venitev odpisane. Lp
?
