Panični napad? Prosim vas za vaše izkušnje.

[elfoucalt]

Pozdravljeni!
Pišem v imenu moje mame. Stara je 56 let, ima štiri otroke, le da je eden izmed teh njen mož. Ne bom predolga, v najstništvu je izgubila zaradi samomora (njena družina je še vedno v zanikanju in mislijo, da jo je ubil prevelik električni šok v bani, čeprav je zaužila prevelik odmerek tablet) njeno sestro, najboljšo prijateljico, poročila se za "prikritega" alkoholika, ko pa je ta problem odpravil, je zbolel za rakom in postal težek psihični bolnik in nad njo izvaja psihično nasilje že deset let, čeprav tega nikoli ne bo priznala sebi ne drugim. Vzgojila je čudovite otroke, prijatelji jo obožujejo. Zdaj pa na problem.
Pred letom dni sem jo prvič odpeljala na urgenco zaradi neznosnega glavobola, vrtoglavice, občutka "smrti". Sami smo pripisali to "korona krizi", namreč je to ženska, ki ni imela momenta zase, dokler se ni zaprl hotel na začetku 2020, v katerem je delala, in posledično pred tem nikoli ni imela časa, da bi razmišljala o problemih. Nato pa so se "napadi" (nikoli zdravniško predpisani, sami smo jih tako poimenovali) začeli stopnjevati. Žal je dobila najhujšega na avtocesti in poklicala rešilca. Zato (predvidevam) so ti najhujši tisti dan, ko ve, da more na dolgo pot z avtom. Strah se je generaliziral tudi na vlak in vsa prevozna sredstva, ki dosežejo višjo hitrost. V zadnje pol leta je naredila vse možne preiskave, tudi markerje za možnost raka, vse BP. Ta torek gre za deset dni v bolnico, kljub že vsem preiskavam, ker je ona odločena da je to fizičnega izvora in ne psihičnega.
Zdaj pa še opis njenih napadov iz njenih ust. Začne se z vrtoglavico, močnim glavobolom, nihče se ne sme z njo pogovarjati, ker jo motijo glasovi. Spremlja jo tresavica po celem telesu, občutek smrti in krivde, ker se to dogaja npr. pred menoj, njeno hčero. Pripisan ima Apaurin in Lexaurin, doze, ki jih zaužije, so ob vsakem napadu večje. Apetita za hrano nima že dva meseca, poje skoraj nič, in je shujšala iz 78 kil na 63 od avgusta do decembra. Prebolela je bakterijski meningitist (ki je znan za invazivno bolezen, ki lahko pusti trajne posledice). Zdaj je enkrat na mesec pri psihiatrinji, ki je bila hkrati očetova v času njegove depresije. Dva meseca že jemlje antidepresive, vendar mislim, da jih bo mogla zamenjati, ker ji ne odgovarjajo. Razlaga, da se čez dan ne more skoncentrirati, niti pogledati nedolžne komedije, ker so njene misli premočne.
Prosim vas za podobne izkušnje, nažalost je lažje slišati, da nisi sam v tem, da je to "normalno", in se marsikdo sooča s podobnim. Hkrati pa vas jaz, kot oseba, ki sem vsak dan z njo, prosim, kako ji lahko v času napada pomagam. Napad traja lahko tudi 45 min. Ko ga je konec pa samo leži v postelji v temi, občasno se ji vrtoglavice podaljšajo v kakšno uro ali dve brez drugih simptomov. Zelo pa se ji menjavajo vročinski vali, en moment jo zebe in se sploh ne mora zagreti, drugi moment pa jo od vročine obliva.

Se opravičujem za dolg opis. Hvaležna bom prav vsakega odgovora. Ostanite zdravi!
Lp

[Nives]

Pozdravljena!
Tale koronski cas, ko je manj gibanja, druzenja.. ali se ne sme delati, tisti, ki so izgubili sluzbo.. je nekako cas, ko se stvari kazejo bolj taksne, kot so v resnici. Kako imamo urejena posamezna zivljenjska podrocja, kako smo sami s seboj in z drugimi.
Ce mama ne sme delati in je to sicer podrocje, na katerem se pocuti dobro, koristno, ipd. je trenutno ta steber potopljen. Tako so na udaru bolj druzinski odnosi in v njenem primeru partner. Ze v bolj funkcionalnih druzinah je tezje, kot je bilo. Ker vsi rabimo se vse druge zadeve.. v nefunkcionalnih, kjer je pa alkohol, varanje, razno nasilje in zlorabe pa se neprimerno bolj. Popolno funkcionalnih druzin ni. Vendar tole psihicno nasilje, ki ga je mama delezna od partnerja, se toliko bolj ni ok, ker se pred njim ne more umakniti v sluzbo.
Kar opisujes spada v podrocje anksiozno-depresivnih motenj. En del simptomatike je bolj panicen in tesnoben; to da hujsa in ne je, pa depresiven. Pravzaprav diagnoza niti ni tako pomembna in vsekakor jo bo dolocila psihiatrinja.
V ozadju tega so custva, ki so potlacena... verjetno v odnosu do partnerja... morda je tudi jezna, ker ne more delati, se pocuti krivo, ipd. Ce je bil partner prej alkoholik, zdaj je pa nasilen do nje, to kaze tudi na njeno pomankljivo strukturo oz. odvisnost od odnosov. In ja.. zdaj je bolj izpostavljena nasilju. In ce si vse skupaj ze dolgo zanika, je seveda tezko videti resnico. Vecina trpecih zensk, partnerk alkoholikov, nosi navzven stoicno drzo in se dojema za boljso od partnerja. V ozadju je pa v resnici ena nevrednost, nezmoznost ustreznega ravnanja s svojimi obcutki, pomanjkanje lastne moci in varnosti ter potlacena jeza. Vsekakor, ce je vse to potlaceno, se obrne v navznoter obrnjeno agresijo.
Morda jo kaj daje tudi obdobje povezano z menopavzo ali pa meningitistom...
Dobrodoslo bo, ce si bo priznala in dovolila vsa ta custva, s katerimi ima zdaj opravka in opravila se kak rebalans svojega zivljenja. Zelo bi ji lahko koristila psiboterapija. Ce se bo ona tako odlocila seveda in si upala iti po tej poti ozavescanja. To je samo na njej in ni za pricakovati, ce vztraja v begu pred tem ze dolgo..
Nasplosno ji bodo v pomoc antidepresivi, ki polni ucinek dosezejo v parih tednih. Dejanko pa je lahko potrebnih nekaj mesecev oz tja do pol leta, da se postavi nazaj v ravnovesje. Tako, da ni nujno, da z izbiro zdravil kaj ni vredu. V zacetku so skoraj pri vseh prisotni se stranski ucinki. Z zdravili si bo delno povrnila ravnovesje, potem se bo se vrnila v sluzbo in spet se bo cutila bolj koristna, vredna, itd. Kaj bo sama s seboj in partnerstvom je pa na njej. Ze postavljanje mej spremeni vsak odnos. Kaj sele, ko je prisotno nasilje.
Bolj zdravo zanjo bi bilo, da se z vsem tem sooci. Statistika je pa na drugi strani..

Vse dobro

[Tačkica]

ojoj, mi je kar hudo, ko to berem, po drugi strani si pa zlata hčerka..

ne bom iskala in analizirala v tem momentu vzroka, jaz samo vidim "rezultat", ki je žalosten

Dobro, da gre v bolnico. Po moje jo bodo tam res dobro fizično pregledali (upam, da bo tako v teh koronskih časih) .. se mi pa zdijo vsi ti znaki res živčnega izvora.. pa panični napadi , 45 minut ? A je to možno ? Saj njeno telo verjetno po vsem tem sploh ne more funkcionirati ?

Pojdi z njo, ko gre v bolnico , najdi zdravnika in mu vse to povej.. Saj gre verjetno v ukc ? Če bo tako nadaljevala ne bo nič dobro.. Če pa zanika živčnost, ji daj prebrati kakšen članek, kjer so opisani vsi ti njeni simptomi..

kateri AD pa ima, koliko pomirjeval na dan pa poje ? Ime kdo kontrolo nad tem ? Ali samo ti skrbiš zanjo ?

Ali še vedno dela, vozi z avtom ? Povej malo več ...