Pozdravljena!
Tale koronski cas, ko je manj gibanja, druzenja.. ali se ne sme delati, tisti, ki so izgubili sluzbo.. je nekako cas, ko se stvari kazejo bolj taksne, kot so v resnici. Kako imamo urejena posamezna zivljenjska podrocja, kako smo sami s seboj in z drugimi.
Ce mama ne sme delati in je to sicer podrocje, na katerem se pocuti dobro, koristno, ipd. je trenutno ta steber potopljen. Tako so na udaru bolj druzinski odnosi in v njenem primeru partner. Ze v bolj funkcionalnih druzinah je tezje, kot je bilo. Ker vsi rabimo se vse druge zadeve.. v nefunkcionalnih, kjer je pa alkohol, varanje, razno nasilje in zlorabe pa se neprimerno bolj. Popolno funkcionalnih druzin ni. Vendar tole psihicno nasilje, ki ga je mama delezna od partnerja, se toliko bolj ni ok, ker se pred njim ne more umakniti v sluzbo.
Kar opisujes spada v podrocje anksiozno-depresivnih motenj. En del simptomatike je bolj panicen in tesnoben; to da hujsa in ne je, pa depresiven. Pravzaprav diagnoza niti ni tako pomembna in vsekakor jo bo dolocila psihiatrinja.
V ozadju tega so custva, ki so potlacena... verjetno v odnosu do partnerja... morda je tudi jezna, ker ne more delati, se pocuti krivo, ipd. Ce je bil partner prej alkoholik, zdaj je pa nasilen do nje, to kaze tudi na njeno pomankljivo strukturo oz. odvisnost od odnosov. In ja.. zdaj je bolj izpostavljena nasilju. In ce si vse skupaj ze dolgo zanika, je seveda tezko videti resnico. Vecina trpecih zensk, partnerk alkoholikov, nosi navzven stoicno drzo in se dojema za boljso od partnerja. V ozadju je pa v resnici ena nevrednost, nezmoznost ustreznega ravnanja s svojimi obcutki, pomanjkanje lastne moci in varnosti ter potlacena jeza. Vsekakor, ce je vse to potlaceno, se obrne v navznoter obrnjeno agresijo.
Morda jo kaj daje tudi obdobje povezano z menopavzo ali pa meningitistom...
Dobrodoslo bo, ce si bo priznala in dovolila vsa ta custva, s katerimi ima zdaj opravka in opravila se kak rebalans svojega zivljenja. Zelo bi ji lahko koristila psiboterapija. Ce se bo ona tako odlocila seveda in si upala iti po tej poti ozavescanja. To je samo na njej in ni za pricakovati, ce vztraja v begu pred tem ze dolgo..
Nasplosno ji bodo v pomoc antidepresivi, ki polni ucinek dosezejo v parih tednih. Dejanko pa je lahko potrebnih nekaj mesecev oz tja do pol leta, da se postavi nazaj v ravnovesje. Tako, da ni nujno, da z izbiro zdravil kaj ni vredu. V zacetku so skoraj pri vseh prisotni se stranski ucinki. Z zdravili si bo delno povrnila ravnovesje, potem se bo se vrnila v sluzbo in spet se bo cutila bolj koristna, vredna, itd. Kaj bo sama s seboj in partnerstvom je pa na njej. Ze postavljanje mej spremeni vsak odnos. Kaj sele, ko je prisotno nasilje.
Bolj zdravo zanjo bi bilo, da se z vsem tem sooci. Statistika je pa na drugi strani..
Vse dobro
