Rak požiralnika?

[jerry2]

Že leta in leta imam zdravstveno fobijo, kot se temu reče na lepo, a zadnja leta je bilo nekoliko bolje, sem že mislil, da sem prišel na zeleno... A nisem.

2 meseca nazaj me je začel močno boleti vrat s sevanjem v levo ramo, desna rama me pa boli že pol leta (ločen problem, ki se mi tudi ponavlja vsako desetletje). Ok, če me boli vrat, ne padem kar v paniko. Saj me je velikokrat že, tudi tako da sem komaj pogledal v levo ali desno. ZA PAR DNI. Potem je minilo. Imam naprej pomaknjeno težišče, sem računalničar, 51 let... degenerativne spremembe so pač nujne...

Tokrat ni minilo! Po mesecu dni se se pa ustrašil. Naj povem, da je za mano, kot za vsemi nami Covid leto in sami najbolje veste, kaj naredi Covid strah nekomu ki ima zdravstveno fobijo :-( Letos sem imel tudi ločitev... Vse skupaj je bilo res stresno leto, prenavljal sem še stanovanje... Ampak sem se dobro držal, ko je bilo NAJHUJE! Potem je pa vsega konec in bi moral mirno živeti, me pa zadane vrat. Ampak sem šel do ortopeda, ki je bil brezveze, našel mi je v urinu neko kri, pa je sploh ni, ampak ni znal prebrati izvida krvi... No, RTG vratu ni pokazal nič takega, ortoped pravi, da na hrbtenici nimam raka...

1 mesec nazaj me je pa zadelo bolj... Najprej sem imel malo hripav glas (in ga še imam samo ne ves čas), potem suha usta, čuden občutek v ustih, bolečina v želodcu... Potem mi je šlo na požiralnik, tega sem se pa najbolj ustrašil.

Ne vem kako bi opisal, ne vem ali težko požiram, vsekakor pa požiranje ni normalno. Ko pogoltnem, magari slino, se mi zdi, kot da gre čudno pot do želodca, kot da imam bulo v grlu. Karkoli pojem ali popijem je enako, nima veze ali je kruh ali je voda (to je menda "dober znak" ki govori proti raku požiralnika, ki najprej dela probleme pri jedenju potem pri pitju), čudno mi gre v želodec, vmes se mi zdi, kot da se zatakne, zraven očitno pride veliko zraka ker se mi takoj po požiranju tudi spahne malo (ni slišno okolici), da gre zrak ven. Po želodcu se mi pa nato začne pretakati kot noro in pekoč občutek imam v žlički.

Ne vem, ali so to simptomi za tumor, od kar sem pogledal za raka požiralnika (oz. google mi ga je serviral glede na simptome) in preživetja 5-letnega sploh NI... zelo nenadno praktično so prišli in so vse od požiralnika do želodca. Tudi s črevesjem imam nekaj težav, ki nihajo (sluz, večkratno odvajanje, tiščanje brez veze ipd.). Jaz sem 15 let nazaj ko sem bil tudi na gastroskopiji imel težave hude s črevesjem in želodcem in niso našli ničesar. Ampak takrat sem imel 37 let zdaj pa 51... Pa s požiranjem pa nikoli nisem imel težav in toliko časa trajajočih z vratom.

Ker je vrat zadaj, ki sicer boli kot da mi je mišico zategnilo (samo za 2 meseca???) torej taka zategujoča bolečina je do rame, pa v sredi vratu, spredaj je pa grlo, kjer "težko požiram". Sem se uspel prepričati, da nekaj mora biti v vratu hudega, če ne bi se že pozdravil. Posebej ker jem ultop že 10 dni, pa pazim na hrano da ni kisla pa to, NOBENE spremembe. Če zdravila ne pomagajo potem je ali rak v moji glavi, ali pa (dopuščam možnost), da je "nič" (je pa čuden nič če je to).

Hkrati z vratom mi je začelo tudi trzati po celem telesu, na določenih točkah mi je 24/7 več kot 14 dni. Tega se ne bojim, ker svoj ALS strah sem dal pa skozi 10 let nazaj... Verjamem, da ni ALS.

Zanima me, ali lahko huda tesnoba, torej spremembe življenja, problemi na delu, nočne more, strah za zdravje, strah pred Covidom... ali je lahko "napačno delovanje" požiralnika in stiskanje v želodcu kot bi me peklo, je lahko to posledica tesnobe? Ker sicer nimam hitrega pulza, se ne potim, nimam temu kar tu na forumu rečete panični napad, ko mislim, da bom v naslednji uri kar umrl... Bi rekel da imam neko splošno tako počutje, a sem zdaj hudo bolan in se mi štejejo tedni. Ne delujem pa vznemirjeno, nimam simptomov akutne panike.

Ali je to "spet to" v drugi obleki (in zakaj, ko sem se ločeval, delal stanovanje, bil v prvem lockdownu ipd. tega ni bilo)?

vala za morebitni odgovor in vse dobro vam želim v letu 2021, pa čim manj strahu, takšnega in drugačnega, pa veliko zdravja, tudi takšnega in drugačnega.

Jerry

PS - Očitno bom moral spet v smrtnem strahu na gastroskopijo, trenutno se pač ne da, ker so prazniki pa ta covid je tudi vrste podaljšal. Saj se mi zdi, če so to simptomi raka, potem je stage IV napredovalni, rak prve stopnje nima tako hudih simptomov. Res pa ne najdem nikjer napisano, da rak požiralnika naredi bolečine v vratu in to PREJ, preden težko požiraš. Po logiki bi bilo prej obratno.

[Aslan]

Jerry2 en res sočuten pozdrav ... jap psihična stiska poveča strahove,
če se preveč fokusiramo na nekaj čutimo vse kar je in tudi tisto česar ni ;-)

Ker sem v točno celem Covid letu tudi sama imela težave z želodec/požiranje/ črevesje ...
ti podelim izkušnjo...sicer nimam diagnoze uradne imam pa celo leto "izkušenj z Googlom" :-)
Tudi mene vrat boli, pa mišice nadlakti...nimam pojma od kod.
Mogoče predolgo ležim..berem v postelji ...sedim za PC...

Največji strah in stiska mi je nedostopnost zdravnikov,
ker ne morem "hitro" do mnenja, pregleda, diagnostike ..
in takrat naš strah začne naraščat in nam gredo po glavi najtežje diagnoze.
Meni ni ok da dohtarju po gsm opisujem tezavo in me ne jemanje resno.
Ob vsem sem shujšala -10 kg ...
Šla na bioresonanco parkrat, dala kri, 2x UZ ... - vse samoplačniško ...in ni videt "večje frke".
ORL reku, da imam glasovno utrudljivost in da so si refluks zmislili farmacevti.

Možno pa je, da te matra REFLUKS!
Zelodčna kislina je lahko ok, zapiralka pa ne ... in se dviguje nevede za nas (ne čutimo nujno pekoče zgage)v požiralni ali grlo in s tem tudi rahlo poškoduje sluznico ...
Jaz sem sedaj na zeliščnih tabletah NOACID in delno pomaga se mi zdi.
Dohtar prek gsm "napiše" edino zaviralce protonske črpalke, ki pa imajo stranske učinke ...in slabo koristijo želodčni kislini....kar je pol začaran krog...nekej pomaga, drugod škoduje ...

Pomislila sen celo na netipčno obliko Covida ... ker je nenormalno,
da mi je čez noč začelo tok dogajat, da se selijo neželjeni simptomi po različnih organih,
drgač psihično se počutim ful fajn, sam telesno (požiralno-prebavno-presnovno).
Eni opisujejo namreč prebavne težave, boleče žrelo ... in vpliv na druge organe.
Sej ne moremo bit pametni - ne poznamo tega virusa še dobro.

Stara sem točno toliko kot ti :-)
Moj nasvet zate je, UMIRIT UM ... PAZIT NA HRANO (mali obroki, dobro prežvečiti hrano, ne mastno, ne sladko, kuhano toplo hrano jesti...). PA dat času čas ... svoje misli ohranjat REALNE (brez katastrofiziranja).
googla imet za POMOČNIKA in ločit zrno od plevela pri informacijah.

Drži se sotrpin 

[Regina]

Pozdravljeni,

Tudi jaz sem imela v roku 1 leta 2x tezave z zelodcem, crevesjem.
V prvi rundi je zadeva trajala cca 3 tedne z vmesnimi dnevnimi izboljsanji. Zdravnica me poslala na UZ abdomna. Moj najvecji strah je bil, da mi odkrijejo anevrizmo trebusne aorte. No na pregledu je bilo vse OK in se isti dan so tezave izginile.
V tej epizodi sem zgubila cca 3kg, kar je na mojo tezo (48kg cca) strasljivo. Seveda sem pocutila slabo, vrtoglava, omoticna... strah, da bom izgubila zavest, da bom zelo shujsala, da imam zelodcnega raka, anevrizmo... no po pregledu krvi (bp) in UZ (bp) so se, kakor sem napisala tezave umirile. Jemala sem Nolpazo 20mg.
Mir je trajal do junija letos. Pojavilo se je kot strelanz jasnega. Spet slabost, nejescnost, izguba apetita, driske... spet se prestrasila, da bo pocutje spet slabo. Ker sem vedela, da anevrizme nimam, se je takrat pojavil izrazit strah pred rakom na zelodcu. Imela sem podobne simpotme... sla samoplacnisko na gastroskopijo. Bilo vse OK, spet dobila Nolpazo, ker naj bi imela veliko kisline. Ampak - tezave tokrat niso minile tako hitro... je trajalo... dokler se nisem nekako sprostila.

Zelodcne tezave v prvi vrsti izvirajo iz stanja nasega duha in psihe. Ponavadi so prebavila prva, ki jih napade stres. Pojavi se pa v razlicnih oblikah.

Jaz bi svetovala najprej umiritev, nic googlanja, ceprav vem, da nas panicarje srbijo prsti. Vseeno bi svetovala pregled, vsaj toliko, da se izkljuci kaksno obolenje. Paziti na hrano!
Jaz sedaj spet jem vse po spisku, kar vem, da ni ok... ampak ce se dobro pocutim rada dobro in raznoliko jem... tako vem, da je psiha v redu 

Vse bo v redu.

[jerry2]

Hvala obema za odgovor. Ja, poznam težave s prebavo že izpred 15. let. Tako pekoč občutek sem imel 4 mesece v želodcu, da sem mislil da imam raka želodca, ali pa vsaj rano. Že samo vnetje se mi je zdelo malo verjetno... Noč pred gastroskopijo nisem niti spal, tako me je bolelo, kot bi se mi nekaj pekočega zlivalo po želodcu. Grozno je bilo. Na gastroskopiji so odkrili... malo preveč kisline, za kakšen rupurutek, so rekli. Sem jim rekel, da v prejšnjih 3 mesecih sem pa verjetno imel rano, pa so rekli, da je želoec kot pri dojenčku, da od rane se bi poznala brazgotina. Tudi bakterije Heliobacter nisem imel...

Kot imam bežno v spominu sem tako kot zdaj, tudi takrat jedel zaviralce protonske črpalke, pa niso pomagali.

In zdaj jih spet jem, pa spet ne pomagajo... Strah me je zato, ker je poleg tiščanja v žlički še občutek bule v grlu in občutek, da težko pogoltnem, malo se mi potem spahuje, potem me začne peči nižje, v žlički. Česa takega ne pomnim v vsej svoji "zgodovini" bolezni.

Zdravniki razen če si na smrt bolan oz. si urgentno na smrt bolan (kap), sploh ne delajo, že do ortopeda (zaradi vratu) sem komaj prišel, pa še brez veze je bilo.

V tolažbo mi je, da je bilo 2 dni nazaj bolje s tem požiranjem... Pri tumorju verjetno ne bi šlo na bolje. Pa enak občutek imam ko pogoltnem slino kot ko pojem kruh, pri tumorju je menda pravilo skoraj da imaš probleme najprej s kruhom, potem z manjšimi kosi, s tekočinami pa na koncu. Dodaten strah je, ko je preživetje 0%, enako je bilo pri ALS strahu, ki sem ga imel :-( Od takrat nisem več brez trzanja, se pa izboljša občasno tudi za 95%. Tudi črevesje mi še ponagaja, a ne več tako hudo kot 15 let nazaj.

[Aslan]

Jerry manj STRESA bo prineslo tudi manj simptomov.
Tako in tako so vse bolezni na koncu nekje pogojene z stresom.
Sem letos brala knjigo "Ko telo reče ne" in sem se resno zamislila komu še dovolim, da me stresira.
Sem ukinila skor vse stresorje.

Svoj duševni mir imet, naporne odnose skenslat ali poštimat,
finance narest dokaj stabilne in imet čas za naravo, umirjeno hranjenje, dobro spanje,
prijetne medsebojne odnose ... samo 1x živimo zato se splača "imet rad sebe" :-)

[jerry2]

Najbolj me stresirajo simptomi, ki jim ne vem razloga in se bojim, če imam še 1 mesec življenja, naj začnem delati oporoko. Če so simptomi od stresa potem sami sebe vzdržujejo. Ker mi ni ok, manj jem, pa bolj zdravo pa nič zvečer, pa nič cukra že 7 dni in sem izgubil 1,5 kile in potem me še to skrbi, ker pri raku izgubiš kile, ne da hočeš.

Pa nenavadno mi je, da skozi celo ločitev in selitev sem bil sorazmerno telesno ok, zdaj ko bi moral "zaživeti" bolje, me je pa zdravje stisnilo, zdaj ko je vsega konec, tudi pri koroni se vidi luč na koncu tunela upam ipd... V bistvu se mi je to začelo zdaj po dopustu, ko bi moral biti najbolj spočit...

[jerry2]

Od danes imam še nov simptom, tam okrog adamovega jabolka, kjer zaznavam cmok v grlu (medtem ko se mi zdi, da se mi hrana ustavi nekje pri žlički bolj spodaj), imam neko vibracijo, ali je trzanje ali je kaj drugega, ne vem... Kriza.

[Aslan]

Najbolj me stresirajo simptomi, ki jim ne vem razloga in se bojim, če imam še 1 mesec življenja, naj začnem delati oporoko.

NE oporoke - "živet" je treba začet v takem primeru .. izživet vse svoje želje, sanje ... 

pa nič cukra že 7 dni in sem izgubil 1,5 kile in potem me še to skrbi, ker pri raku izgubiš kile, ne da hočeš.

Če si ukinil cukr je logično da si shujšal, enako tudi, če manj ješ kot običajno.

Od danes imam še nov simptom

Priporočam, da se ne ukvarjaš obsesivno z simptomi ... delaj več na sproščanju, pomirjanju ...
Če bi tvoj otrok recimo imel "kak simptom kje", bi ga sočutno objel, potolažil ali "plašil, psihiral in googlal"?

Jerry2 telo je živo - ima en kup procesov, če smo pozorni čutimo marsikaj ...
Ko pa smo v akciji in pod adrenalinom (ločitev, selitev ...) takrat lahko nismo v stiku s telesom, ne čutimo.

Ostati sam, ločit se, preselit se je velik STRESOR... naš notranji otrok (če hodiš na psihoterapijo verjetno poznaš izraz) je ostal sam, varnosti ni, ne pripada ... in so telesni simptomi lahko nezavedni klic na pomoč "ukvarjaj se z menoj" ... Zato veliko sočutja do samega sebe, veliko sprejemanja feelingov (žalosti, jeze, razočaranja...) ... pa bo bolje. Psihoterapija je odlična pomoč na tej poti.

[jerry2]

Aslan hvala ti, se strinjam. Očitno, ko sem "moral" pač se zdržal, pa pride za nazaj vse... te dohiti, ko si preveč zdržal, ker je bilo pač treba, spiš brez vrat, delavci delajo nikjer miru, ločitev tudi ni lahka stvar, če so otroci... prej me je "hipohondrija" dajala za brez veze, ko je bilo najhuje to leto sem pa brez telesnih znakov VSE ZDRŽAL. Do zdaj... do konca dopusta (ki je bil zaradi tega, ker se ni vedelo, ali se bom lahko vrnil, pač korona dopust je bil bolj stres kot dopust), ko sem prišel nazaj me je začel boleti vrat in nekaj moteno prebavo sem imel in... od tam je šlo vse navzdol do tega s požiranjem, tega še nisem nikoli imel.

In takoj ko mislim na požiranje (kar ne morem nehati, kadarkoli pijem ali jem), je še slabše, potem mi refleks dela čisto narobe. Če kdaj ne mislim je pa vseeno toliko narobe, da me spomni.

Eh ja, vem kaj je notranji otrok, ja, sem hodil že na precej stvari. Zdaj se skušam z meditacijo sproščati, je pa precej težko mi, ker mi če drugega ne telesni znaki jemljejo pozornost.

In razno čakanje na preiskave, preiskave same, pa potem ko je kaj suspektno pa ne vedo zakaj (sem že dal skozi, so mislil da imam revmatoidni artritis, pa po 3 mesecih so ugotovili, da ga nimam, pa da imam glavkom zaradi previsokega pritiska, v glavkomski čez 3 mesece so ugotovili da ga nimam, imam pa debelo roženico kar malo izmaliči meritev pritiska, nevrolog je rekel, da ne more reči, da nimam ALS itd.) res dviga tesnobo in je v bistvu kontraproduktivno bilo do zdaj. Zadnji ortoped me je prestrašil zdaj da imam kriv urinu, ker je pisalo 0-3 kri iz sedimenta, v resnici je to normalno, sem vprašal v laboratorj. Preiskave in zdravniki so mi do zdaj le "škodo" naredili, vsekakor ne koristi (ker nič ni bilo takega). Verjamem pa, da če si bolan, pomagajo. Problem je samo taki osebnosti, ki ima simptome vedeti, kdaj je spet notranji otrok in kdaj je res tumor. Ker tudi če si hipohonder lahko resno zboliš, starejši si, večja je možnost. Po 50. letu tako pravijo da plačaš za prejšnjih 30 let kako si živel. Nisem najbolje...

[Aslan]

Jerry jaz sebe pri "čudnih simptomih" potolažim s tem, da si rečem,
če bi bilo res hudo bi se nujno SAMO ŠE SLABŠALO ...

Drgač se pa naroči na ORL pregled, pogledajo grlo in žrelo in te pomirijo.
Je pa res lahko reflux - stres je odličen "razlog" za to in emšo tudi.
Jerry evo sva že 2 - ločena oba (jaz že dolgo), žrelo nagaja obema, leta ista :-)
Je prec lažje a ne k nisi sam in smo sotrpini v težavah.

Drži se 

[jerry2]

Hehe ja ;-)

A ni ORL pregled tisto ko ti skozi nos gredo s cevko v sapnik? Gastroskopija je pa za požiralnik in želodec? Lahko se pa motim.

Od refluksa imaš lahko s požiranjem težave? Ja saj mi zveni na to kar sem imel 15 let nazaj, me je želodec močno stiskal, kot bi imel pekoče spazme notri. Da bi mi ga narobe krčilo, zdaj je pa isto ko nekaj pogoltnem, lahko vodo me peče v žlički, torej 30cm nižje kot čutim "bulo".

Pa trza mi v grlu zdaj ali brenči ali brni (ne vem ali je senzorično ali motorično), NORO. Nove stvari me vedno prestrašijo, pa če nekaj ne mine. Si ne predstavljam da z vsemi vajami, držo ki jo korigiram ne vrat nezmanjšano boli 2 meseca in to ne občasno, vedno. Ponoči komaj spim in zjutraj rabim 5 minut da se toliko razgibam, ker sem popolnoma v bolečem krču od ene rame do vratu in druge rame, čisto neverjetno. Ne gre na slabše to. Se mi pa pridružujejo nove in nove stvari, kot je grlo, boleča žlička, spahovanje, zdaj še neko vibriranje v grlu...

Kaj pa psiha naredi sem spoznal 2011... Kazalec leve roke mi je 24/7 trzal, najprej sem rekel ok, bo nehalo. Potem sem pogooglal ker si nisem niti v sanjah predstavljal da je to lahko povezano s čim hudim... V trenutku, ko sem našel ALS se mi je trzanje razlilo po celem telesu, mi na eni in isti točki trzalo po 10 dni ali več, in sem bil v eni globoki luknji več kot leto dni ;-( Nikoli ni čisto minilo, morda 90%. Vedno sem še trzal v mišicah samo ne tako hudo. No zdaj od oktobra je pa spet bolj, ko me je začel boleti vrat, mi je pod ramo nekje v hrbu na istem mestu trzalo na 10 sekund 14 dni minimalno.

Sem pa opazil, čeprav nevrolog je rekel, da to ni možno, da je izraz stresa, da po mojem da je izraz stresa. Ker ko je bil potres včeraj sem se prestrašil, tu se je zibalo na ful. In mi je srce ful delalo še pol ure in po nogi mi je začelo trzati kot noro... Tako da problem zdravnikov je, da pri stvareh, kjer nimajo diagnoze, trdijo da nečesa ni oz. da ni možno. Pa je. Ker ALS nisem imel 2011 (zdaj verjetno tudi ne, no vedno je določena možnost a ne), trzal sem pa kot novoletna jelka, pa še druge simptome sem imel kot je tresenje rok takoj ko se zbudiš in si v polsnu ipd.

Tako da se ti marsikaj lahko zgodi od stresa očitno. Pa vedno sem mislil, da je panični napad nekaj, česar nimam, recimo včeraj ko je bil potres sem se prestrašil a je hitro minilo. Nikoli nisem imel da bi mi srce hitro bilo in bi mislil da bom kar umrl. Nimam teh akutnih napadov. Samo verjetno je pa moje življenje en sam kroničen stres, pa nima take amplitude samo z leti ti začnejo sekati simptomi ven, ker telo mora nekako se sprostiti na nek način. To si recimo domišljam, a je tako. Da trzljaj mišice pač pomeni, da sem v nekih kroničnih težavah, zato tudi ti simptomi trajajo mesece, da minejo. Pa ja, nobena tableta in nič ne pomaga. Jem ultop 10 dni ni razlike. 15 let nazaj sem ga tudi, ni bilo razlike. In zdravnik je potem ugotovil da je želodec b.p. Zato ni bilo razlike.

Bodi dobro in hvala, ker mi potrpežljivo odgovarjaš. Potem sva podobnih let in oba ločena ;-) Pa oba težave z grlom ;-)

[Aslan]

A ni ORL pregled tisto ko ti skozi nos gredo s cevko v sapnik? Gastroskopija je pa za požiralnik in želodec? Lahko se pa motim.

ORL pogleda nosne votline, ušesa in grlo ter žrelo.
Ena od opcij je tudi mala sonda preko nosa do žrela.
Gastroskopija pa pogleda požiralnik, želodec...

Refluks, ki ga ne čutimo je meni bil čist nekaj novega.
Lahko zateka nazaj iz želodca kislina, lahko pa tudi iz žolčnika uhaja nazaj, zdravi se na različna načina.
Ta kislina ali karkoli že pa poškoduje s časoma sluznico grla, požiralnika.

Vsekakor so pravila pri refluksu sledeča:
- dvignjeno vzglavje
- mali obroki večkrat na dan
- 3 ure pred spanjem ne jesti
- po obroku ne ležat ampak hoja
- nič mastno, ocvrto, sladko, čokoladno, začinjeno ...
- izogibanje stresa
- alkohol, cigarete no go

JA RES!! Psiha naredi ful simptomov lahko ...
Sem 1x mislila, da sem pomotoma vzela 2 tableti namesto 1 in so se takoj simptomi namnožili, noro res ... v trenutku ko sem ugotovila, da sem vzela samo 1 je vse izginilo.
LOL ... KOK SMO HECNI A NE? ... tale psihični del je res velik čarodej znotraj nas.
Lahko nam pričara srečo in mir, lahko pa tragedije in katastrofe ...
 

[jerry2]

Vse napisano počnem ene 14 dni pa nič ne pomaga, ležim itak težko zaradi vratu.

Sem pa danes dobil skoraj potrdilo, da imam refluks med drugim...

Po kosilu sem šel teči 30 minut in mi je dvakrat butnila hrana (pač okus) v usta in 1 minuto zatem me je peklo v žlički... Pa kako in zakaj ti lahko butne gor skozi obe zaklopki :-( V bistvu se mi je spahnilo, ampak je prišlo čisto do grla, sem pač nazaj pogoltnil, ni bilo zataknjeno iz požiralnika, tekočina je bila iz želodca.

Se mi zdi da je skoraj dokazalo refluks. Verjetno ne bi smel kmalu po kosilu teči, tek ni sprehod.

[Aslan]

Jerry GERB je tegoba, ki tare ful ful ljudi.
 
Nekaj je dednega (slabše delovanje zaklopk), nekaj EMŠO, nekaj slabe prehranjevalne navade, pa seveda "stres" naš vsakdanji, pri ženskah še menopavzna hormonska nihanja.
Moje napake so recimo bile: čokolada v vseh oblikah, prenajedanje (do res sitega) in stres s premalo počitka.

Jaz mislim, da se da veliko narediti s spremembo prehrane, življenjskega sloga ipd .
Meni je že to novo, da si vsak dan kuham zelenjavne juhice in sedim sama v miru in res počasi jem obrok.

Držim pesti, da oba ukrotiva refluksne tegobe z grlom, žrelom ...
 

[jerry2]

Živjo

Samo prej sem lahko vse jedel, ful čokolade pa green cole pa... zdaj pa karkoli jem mi nagaja, misliš da se to nabere, potem ti pa ven udari za nazaj? In meni je čudno 14 dni pazim ful, pa NIČ bolje, jem tabletke pa vse, pa nič bolje. Pazim na držo, delam vaje za vrat, pa nič bolje... Tisti niti malo bolje me skrbi. A take "napake" popraviti traja dolgo časa, ne sme človek obupati? Ker meni je čisto noro da vrat komaj premikam v kerokoli smer, pa 2 meseca je kar je začel, kakšen dan je manj slabo, to je pa tudi vse. Tolažba je ta, da tudi na slabše ne gre, pač kot bi mi ga zategnilo in se ne odtegne več kljub vsemu kar mu skušam pomagati.

Danes se zaključi to nesrečno leto za marsikoga med nami, tebi pa hvala za vse spodbudne besede in čim bolje pa sproščeno praznuj, kjerkoli boš... Ali pa ne praznuj novega leta, praznuj ker pač si ;-)))

Pa naj ti novo leto čim več zdravja prinese.

Jerry

[ljubica]

Jem ultop 10 dni ni razlike. 15 let nazaj sem ga tudi, ni bilo razlike. In zdravnik je potem ugotovil da je želodec b.p. Zato ni bilo razlike.

Prebrala sem, kaj je tvoj osnovni problem; tukaj ti samo naimgnem, da Ultop (v kolikor ga boš kdaj res rabil) ni dobra izbira. To zdravilo je bolje nadomestiti z Nexiumom naprimer ali kakšnim novejšim. Ker Ultop večini ljudi ne pomaga, je pa najcenejše na trgu.

Ker si zelo poučen, verjetno tudi veš, da je zdravstvena fobija, kot jo poimenuješ oz. hipohondrija, dejansko klasificirana v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB). Miljone ljudi ima s tem problem.
Zdravniki pa tembolj, saj kljub trudu ne morejo pomagati.
Moja mama je tudi delno ali v precejšnji meri hipohonder, zato poznam to obsesijo. Njena obsesija se nanaša na srce, na pozornost na utrip, na grozo pred srčnim infarktom.
Stara je 70. let in njeno srce in ožilje je zdravo kot pri mladostnikih, verjemi. S tem, da maksimalno skrbi za zdravje, vedno znova sreča v sebi simptome, ki nakazujejo na neko grozljivo in dokončno stanje.

Pri hipohondriji gre za obsesiven strah, ki pa dejansko tiči globoko v duševnosti. Ker pa je travme ali rane v duševnosti veliko bolj težko opaziti, dotakniti, zdraviti; se zgodi transfer, s katerim si usmerjen v telesne procese.
Tvoja duševnost je prestrašena, globoko v tebi tiči groza, a tvoj psiha to preusmeri v boj proti telesnim simptomom.
Če kdaj simptomi poniknejo, si dejnsko morda še bolj zaskrbljen, saj to zate pomeni, da je sedaj pa konec res neizbežen?

Izvora obsesivnega strahu pred boleznijo in celo pogubno boleznijo, se tako nikdar ne dotakneš.
Seveda imajo tudi hipohondri telesne bolezni, vendar jih vzamejo pod takšen drobnogled, kot se vidi bolha pod lupo.

Skratka, moja mama, ki jo omenjam, ima zdravila za nevrozo, je tipičen nevrotik z raznimi fobijami . Če bi šla v proces psihoterapije, bi verjetno odkrila, kaj v njeni duševnosti je tisto, kar jo dejansko straši. Imela je mnogo psihičnih travm, ki pa nikdar niso mogle biti zaceljene.
Vendar je bila pri njej psihoterapija "premočno" zdravilo in je morala prenehati.

Zato se bo žal vedno znova vrtela v krogu simptomov in preverjanja, ali je srčni infarkt že blizu, da napiše oporoko.
Morda je tole običajnemu človeku smešno, vendar ljudem s težavo hipohondrije dejansko ni.

[ljubica]

Jerry2, tule ti prilagam še nekaj v branje, upam, da ti bo v pomoč:

https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&cad=rja&uact=8&ved=2ahUKEwia_sDJ9f_tAhXGlYsKHeniBTUQFjACegQIARAC&url=https%3A%2F%2Fwww.pb-begunje.si%2Fgradiva%2FBrinsek1351439534183.pdf&usg=AOvVaw2dg3LJQYwL1-A4IpvA_GaA

[jerry2]

Hvala za članek in nasvete. V bistvu sem površno napisal, Ultop sem jedel prej, zdaj imam nekaj drugega, Controloc 40mg.

Je pa zanimivo, zdaj 2 dni sem imel minimalne težave in za silvestrovo sem zaradi vljudnosti jedel nekaj peciva, skratka slabše sem jedel in manj pazil kot do zdaj, pa nisem imel takih težav s prebavo (vrat me pa enako boli). Danes me pa spet zelo boli. Kar mi resno namiguje, da ni rak, ker ko pri raku je nekaj narobe, verjetno ni kakšen dan boljše, če si predstavljam bulo, ki samo raste, ne more problem, ko enkrat nastane, iti 50% na boljše za 2 dni.

[Aslan]

Danes se zaključi to nesrečno leto za marsikoga med nami, tebi pa hvala za vse spodbudne besede in čim bolje pa sproščeno praznuj, kjerkoli boš... Ali pa ne praznuj novega leta, praznuj ker pač si ;-)))

Pa naj ti novo leto čim več zdravja prinese.

Jerry

Hvala Jerry2!
Tudi tebi želim v 2021 extra porcijo zdravja in posledično veselja.
Praznovanje novega leta sem zamenjala tokrat za udobno spanje čez novoletno noč.
Jutro na novoletni dan je bilo čudovito sveže in zgodnje.
  

[jerry2]

Živjo

Kakšen teden se mi zdi, da sem imel manj težav in posledično manj strahu. Mislim s požiranjem, želodcem, vrat me enako boli.

Dva dni nazaj me je pa spet zadelo, ker se mi je en košček mandlja dejansko zataknil nekje v grlu in ga nisem mogel pogoltniti, dokler nisem spil malo vode. Naslednji dan se mi je to ponovilo s koruznim zrnom. Ni šel dol z večkratnim požiranjem.

To pa ne more biti od psihe, to je pa konkretno. Na kaj bi se pa zataknil delček hrane, če ne na tumor, saj požiralnik nima prostorov, kjer bi se kaj zataknilo.

Edino to mi ni logično, ker pravijo, da pri tumorju se najprej zatikajo večji kosi potem manjši in potem tekoče... Jaz že od začetka, ko čudno požiram, na vodo prav tako kot na hrano, zataknili pa so se mi mali koščki, ne velik kos.

Mi je pa tudi slabo že 2 dni v želodcu in me boli zg. del želodca... Tako da mi nič ni jasno.