Depresivno-anksiozna motnja

[Larisaaaa]

Lepo pozdravljeni!
Na forumu sem že veliko prebrala o depresivno-anksiozni motnji, se pa vseeno obračam na vas s svojo zgodbo.
Pred 7 meseci sem zbolela za depresivno-anksiozno motnjo in se začela zdraviti s Cipralexom. Najprej 10 mg, nato 20 mg. Pred 5 tedni mi je psihijatrinja zamenjala zdravila, in sicer sem sedaj 10 dni na Paroxatu 30 mg, poleg tega pa jemljem tudi Zolrix in Eglonyl. Bistvena težava so vsiljive negativne misli o smrti, ki kar ne zginejo. Zanimajo me vaše izkušnje z zdravili in vsiljivkami. Ker sem že obupana, vas lepo prosim za kakšen odgovor. Hvala!

[Nives]

Anksiozno depresivna motnja se zdravi s psihoterapijo. Zdravila so samo bergla na poti, da se postavimo nazaj v sicersnje ravnovesje. Zdravila ne pozdravijo vzroka torej. Ce zelis trajno resitev, bo dobra izbira psihoterapija.
Kaj se ti je pa dogajalo v zivljenju 7 mesecev nazaj? Kaksne misli o smrti pa imas tocno? Kako to zgleda?

[Larisaaaa]

Hvala za odgovor! Na psihoterapijo hodim že 7 mesecev, praktično takoj sem začela. Pred 7 meseci se ni zgodilo nič takega, motnja se je pojabila iznenada. Misli so v smislu, da je konec življenja, saj se motnja ne bo pozdravila. Imaš mogoče izkušnje z vsiljivimi mislimi? Hvala.

Anksiozno depresivna motnja se zdravi s psihoterapijo. Zdravila so samo bergla na poti, da se postavimo nazaj v sicersnje ravnovesje. Zdravila ne pozdravijo vzroka torej. Ce zelis trajno resitev, bo dobra izbira psihoterapija.
Kaj se ti je pa dogajalo v zivljenju 7 mesecev nazaj? Kaksne misli o smrti pa imas tocno? Kako to zgleda?

[Nives]

Imam enako diagnozo kot ti. Izkusenj z vsiljivimi mislimi nimam ravno. Iz dolgotrajnega dela na sebi, spremljanja dogajanja pri drugih in izobrazevanja, pa menim, da so vzroki za DAM enaki ali podobni. Vsi ti simptomi imajo samo ozadje, s katerim se dela...vzrok. Simptomi...katerikoli ze so, so pa samo posledica notranjega neravnovesja. Smo pa zaradi teh simptomov prestraseni in nas seveda skrbi..
Kako ti je pa na terapiji? Se ti zdi, da ti ze kaj pomaga?

[Larisaaaa]

Na terapiji mi je fino in mi je tudi že pomagala, a se še vedno zatikam pri teh negativnih mislih, ki so simptom DAM in za katere upam, da bodo minile. Kako si ti? Se dolgo zdraviš?

[Nives]

Letos sem imela malo tezko leto. Spomladi se je zgodila ena tezja zadeva, ki me je malo sesula. Vzporedno je bila prepoved dela za naso dejavnost zaradi korone, sem pa samozaposlena. Zaradi spleta okoliscin mi niso pomagali niti protikoronski paketi in tudi kasneje ni bilo dela in prihodkov. Avgusta in prvi del septembra je bilo pa delo na polno, tako da sem delala cele dneve. V glavnem.. ena zame res tezka okoliscina, pa se poslovna negotovost in skrbi ter preobrati. Malo me je sesulo spomladi in nisem najbolje folgala, pa sem bila posledicno malo anksiozna. Poleti sem bila kar ok. Zadnje tedne sem spet malo anksioznosti. Letosnje finance sem zdaj malo postimala. In imam namen vec delati zase zdaj na jesen/zimo, da se bom cisto nazaj sestavila.
Danes sem cisto vredu. Zdravim se ze dlje casa. Pride pa kaksno leto z vecjimi izzivi zame, ko se vedno malo anksiznost izberem, da lazje custva sfolgam.

[Larisaaaa]

Upam, da boš čim prej boljše. Imaš tudi AD-je? So ti pomagali?

[Nives]

Hvala ti tudi jaz tebi zelim, da bos cimprej povsem vredu
Sem na AD Cymbalta, trenutno na 90. Po potrebi Kvelux za spanje. Zdravila mi pomagajo drugace ja. Lani je bil psihiater mnenja, da lahko povsem opustim zdravila.. Letos se je pa drugace obrnilo..
Misli me v tem obdobju dajejo bolj kot ne.. Poleti bila ze cisto vredu prakticno. Te tedne pa spet kar eno nihanje.. Pa naredim kaj zase in spet mirno in pozitivno.. Obrnem cisto na pozitivo lahko. Nakar me cez cas spet zagrabi. Hitro se vznemirim.. Jeza, krivda, strah ali pa malo tesnobe.. Niha mi razpozenje kar. Potem en cas pustim tako. Spet naredim kaj zase in pomaga.. 
Saj bo... 

[Larisaaaa]

Hvala ti za upanje! Jaz se prvič soočam s to stvarjo in me zelo skrbi, da nikoli ne bo bolje in da je praktično vsega konec. Zdravila so mi dosedaj pomagala, ampak negativne misli ostajajo...
Pozdravček

[Nives]

Zagotovo bo se boljse.. malo zna trajati s temi zadevami..
Vcasih potem se kdaj kasneje pride tako.. pri nekaterih pa ne vec. Si znamo pa kasneje ze bolj sami sebi tudi pomagati.
Jaz bi bila skozi v ravnovesju, ce bi bil vsak dan soncek in nad 30 stopinj.    Poleti, ko je vsem vecinoma prevroce, je meni top

[Larisaaaa]

Iz srca ti hvala za podporo. Tudi jaz mislim, da zdravila še rabijo čas... je komaj 5 tednov. Se strinjaš? Lp in čim manj negativnih misli!

[Nives]

Zdravila se rabijo cas, definitivno hvala tudi tebi 

[Larisaaaa]

Hvala ti, zlata si!! si me malce pomirila...

[Pacificus]

  :wav:Na hitro se skušam spoznati z vašimi prispevki. Seveda bom potreboval še mnogo pregledovanja, da si bom ustvaril kolikor toliko sprejemljiv vtis o tej vaši (no ja, zdaj tudi naši) druščini. Za  uvod vas prav vse toplo pozdravljam v upanju, da se bomo kmalu spoznali...

Že to, da sem se najprej znašel pod tem naslovom, pove, v čem so se dogajale moje največje težave.

[Larisaaaa]

Pozdravljeni!
Moja depresivno-anksiozna motnja se ne umirja in sedaj poleg Paroxata 60 mg uvajam še Cymbalto. Še vedno so v ospredju misli na smrt (samomor) in včasih se mi zdi, da ni več vredno živeti. Ima še kdo take težave? Ali negativne vsiljive misli minejo? Je imel kdo podobno stanje?
Hvala in lp,
Larisa

[Nives]

To je obdobje, ki bo minilo. Tezki casi so tudi... predpraznicno.. korona in ukrepi, ki potencirajo custva in obcutke.

[Larisaaaa]

Hvala ti za vse odgovore...Hvala, ker si.  Sama že obupujem, saj dvomim, da bo kdaj bolje...Kako je bilo pri tebi? Cymbalta ti je pomagala?
HVALA!

[Nives]

Meni je Cymbalta zelo pomagala. Top AD. Jaz imam ze malo daljsi staz s temi zadevami. Nekajkrat so prisle na plano. Ze dolgo na psihoterapiji, tako da marsikaj postimala.
Zagotovo je to samo prehodno obdobje, ki ga je treba vzdrzati Larisa.  Misli so tako.. pridejo in grejo. Niso ravno stalnica.

[Larisaaaa]

Hvala ti! Zlata si!
Si imela tudi ti kdaj misli o smrti, samomorilne misli? Jaz imam zelo rada življenje in tega sigurno ne bi naredila, mi pa ta misel vzbuja anksioznost. Psihiatrinja pravi, da je to potlačena jeza.

[Nives]

Ja, tudi jaz sem imela misli, da zakljucim z zivljenjem. Na psihoterapiji se bos naucila ravnati z jezo tako, da jo ne bos obracala proti sebi.