Sicer ne vem ali si se ti ze lotila te zadeve s terapevtom ampak ce si zelis druzino, se je loti. Da ne bo prepozno, kot pri meni. Naredita nacrt za vsak primer.
Moji terapevtki sem že omenila te strahove, ampak jih nisva še obdelale. Sploh nevem, ali naj se jih že sedaj lotim ali naj še počakam ... mislim, da je treba čimprej- Vedno sem govorila, da če bom hodila na terapijo, da bom do 2020 sigurno že 100% v redu - haha
optimist
no je pa boljše, to pa je res
Za mojega partnerja pa.. Ne vem. Pravi da premisljuje. Ne ve kaj cuti.
Ahhh moški.. včesih se mi zdi, da se delajo mačote, da ne izpadejo v očeh drugih žalostni, zaskrbljeni, prizadeti. In pravijo, da so močni - pa ni res. Močan moški je tisti, ki se zjoka, ko je to potrebno, ko pove, da ga kaj muči. Po eni strani pa jih moremo vseeno malo razumet, saj jo jih vzgajali tako - večina mam je naše moške vzgajala že v otroštvu, da se ne sme jokat, fanti ne jokajo! Zakaj pa ne?!!!
Najbrž je res malce izgubljen, mogoče se prvič srečuje z vsemi temi občutki in neve kako naj reagira?
