Premagovanje Misli

[september2019]

Pozdravljeni, se opravičujem za novo odprto temo,bi pa rad nekaj dodal še glede nasilnih misli sem jih skoraj v večini premagal,recimo 80% imam jih skupno 5-6 ur v celem tednu, pijem cipralex 30mg in eglony po potrebi,vendar mi je nekaj ostalo globoko v duši in sicer moj začetek bolezni ko se je vse skupaj začelo.. takrat se spomnim da sem šeli 3x v EKI ker nisem mogel več zdržati imel sem v mislih ali da se vržem pod vlak ali da si preprosto vzamem življenje ker je bilo zelo hudo trpeljenje,tisto noč sem pa tudi prenehal kaditi travo in je bilo še vse skupaj slabše pa še slaba vest, no drugo jutro ko je prišlo sem ostal sam punca v službi starša tudi , jaz pa bolniške ker sem bil v zelo hudem stanju,imel sem v glavi da sem psihopat da sem sadist da bom umrl vse sm mel v glavi,in takrat sem pred sabo zagledal kventiax in sem razmišljal ali da spijem pest tablet ali ne in sem se odločil da jih vzamem 10 in 2 cipralexa da prekinem neznozne muke,no potem takoj 3 minute kasneje sem se ustrašil kaj bo ali bom mel neznosne bolečine ali se bom zgrudil in sem poklical nujno pomoč reševalce,in takrat se je pač normalno končalo,sedaj pa imam v glavi že drugi dan ali sem takrat hotel narediti samomor kaj če bi spet poskusil vendar nočem,starši so me potolažili in punca da bi resno hotel samomor nebi razmišljal na stranske učinke ( možne bolečine v želodcu zaradi tablet ) ampak bi si preprosto vzel življenje,

Upam da sem slovnično napisal in da boste razumeli,glede naslinih misli da bi pa kaj komu naredil je pa manj in manj ,pomaga pa fitnes,pohodništvo in po zaslugi foruma da si dam v glavo da so samo misli,ostalo mi je pa samo ta dogodek na začetku ko sem vzel kventiaxe

[thinkingmind]

September, zelo sem vesela, da ti gre na boljše, verjamem, da bo kmalu teh misli še manj. Vsak od nas, ki se borimo z OKM ima verjetno neki sprožilni dejavnik oz. misel, s katero se je vse skupaj začelo in ponavadi je ta tudi najbolj zakoreninjena v nas.
Jaz mislim, da tudi to kar opisuješ, je bilo bolj ko ne miselno. Jaz sem bila v precej podobni situaciji. Ko je bilo najhuje (takrat sem resnično mislila, da sem popolnoma neprisebna, nevarna za sebe in druge, da bom res naredila nekaj katastrofalnega, v glavnem sama sebe sem se bala), sem tudi sama začela razmišljati o izhodu, imela sem v predalu še kar nekaj rezerve AD.jev in pomirjeval.. Bila sem tako obupana, da zdaj ko gledam nazaj, nisem čisto sigurna ali so bile to spet misli, da si bom škodovala ali sem res želela pojesti vse zaloge, samo da bi minilo to trpljenje.
Si pa si na neki način že sam odgovoril na svoje vprašanje: ''kaj če bi spet poskusil vendar nočem''. No tukaj je point OKM-ja, strah te je tega, nočeš tega storiti. Takrat si mogoče nisi znal razložiti teh občutij, zdaj pa veš, da so to samo vsiljivke. Če bi takrat imel resnično namen storiti samomor, se tega ne bi prestrašil, niti ne bi klical reševalcev, vseeno bi ti bilo za telesno bolečino, ker bi samo razmišljal o psihični. In glede na to, da tega niti takrat nisi želel narediti, pa je bilo kot praviš veliko slabše stanje, verjamem, da tudi v prihodnje ne boš, tako da mislim, da je strah glede tega odveč. Drugače pa stisko vedno zaupaj komu, doma, tukaj na forumu, kjerkoli, samo ne drži tega v sebi. Super je, ko lahko začneš govoriti o tem, se mi zdi, da potem misli avtomatsko vsaj malo izgubijo na svoji moči. Sploh, če te nekdo resnično razume
Vse dobro in čim manj oziroma NIČ vsiljivk

[Orhideja81]

Zdravo,

ali si že razmišljal kaj o Psihoterapiji, kajti zelo težko je sam kontrolirati vsiljene misli dan za dnem na dolgi rok. Zdi se mi, da je zelo pomembno, da poiščeš USPOSOBLJENEGA STROKOVNJAKA, s katerim bosta analizirala tudi vsebino misli ter tvoja samomorilna nagnjenja, do katerih zagotovo ni prišlo naključno.

Zdravila pa ti predpisuje psihiater? Kaj ti pa on svetuje glede vsiljenih misli?

Lepo te pozdravljam,

Orhideja.

[september2019]

Think,zelo lepo si to napisala takrat je bilo vse živo v moji glavi in sedaj je pa ta beseda če ker je največji strah,drgač glede nasilnih misli je iz meseca v mesec manj če odštejem danes in včeraj glede tega dogodka ki se je zgodil na začetku dogajanja jih imam 1uro na dan vendar lahko funkcioniram,najbolj pa mi pomagata šport punca in starši kjer so me res razumeli in stali ob strani tako da hvala tudi za ta odgovor in tudi tebi želim veliko sreče in psihičnega zdravja.
Orhideja nočem narediti samomora,takrat sem razmišljal ker nisem niti poznal bolezni niti nisem vedel kaj je z menoj o čem se sploh gre v moji glavi. Psihijatrinja mi je rekla če me ne ovirajo veliko in če mi tablete v večini dneva pomagajo da lahko izberem psihoterapevta vendar ni še nujno.Je pa rekla da se lahko tudi samo z delom na sebi branjem knjig in gibanjem pozdravi brez terepaveta,lahko zginejo trajne ali pa se pojavijo ob stresnih dogodkih.

[thinkingmind]

Super je to slišat, podpora bližnjih je res ogromnega pomena. Šport pa tudi, prava terapija
Hvala tudi tebi, oglasi se kaj, če bo kadarkoli kakšna stiska, pa sploh. Meni je ta forum ogromno pomagal in sem tudi sama vesela, če lahko komu pomagam z nasvetom, izkušnjo, karkoli

[september2019]

Thinki tebi sem glih pisal privatno sporočilo pa zgleda ga nisi dobila heeh, veš kaj me še ful zanima glede te Ankse oz Ruminacije ( OKM) npr če ne poiščem terapevta vendar veliko delam na sebi ( berem knjige šport itd) ali se to z leti slabša ali se boljša ? trenunto se je meni v enem letu zelo izboljšalo vendar imam še v sebi strah kaj če spet udari z vsemi močmi.

[thinkingmind]

September, sem dobila sporocilo, sem ti tudi odpisala. Preveri, drugace ti posljem se enkrat.

[september2019]

Sem preveril pa nisem nic dobil.