Še en izmed vas

[Petraa]

Se mi je zdelo da ne gre za vrtoglavico to je omotica ki se pojavlja večkrat kot bi bil pijan tudi jaz imam to in Tinitus v ušesu imam tudi pa sem se ga tudi jaz navadila ti itak druga ne preostane. Če nič o tem ne razmišljaš je lažje pridejo pa dnevi ko je res težko. Bo treba vse preživet in živet dalje

[Lukas21]

Evo me! Da se spet malo potožim... Do sedaj sem nekako “gural”. Prišli so boljši in slabši dnevi, ampak sem tudi iz tistih slabših poizkušal ven potegniti res le najboljše in jih preživeti, kar se da mirno. Potem pa me je dva tedna nazaj, ko sem na instagramu videl nek story (ki ga nebi smel) popolnoma zadelo. Bila je nedelja zvečer, v nekaj sekundah sem začutil hiter utrip srca, palpitacije, začelo me je tiščati v prsih (žlički), bilo mi je slabo, obdala me je tista nervoza, ko nisem mogel več ležati,... skratka kaj drugega kot panični napad. Vzeti nisem mogel ničesar, saj sem imel do sedaj na receptu predpisane le 3 helexe, ki sem jih seveda v 1 letu logično porabil. Uglavnem, noč je bila porazno slaba, zanič, grozna... tisto, ko sem komaj čakal, da bo jutro. Že tako ali tako je bilo vroče, mene pa je mučila še ta zadeva. S psihologinjo sva že dobrega pol leta nazaj zaključila z obravnavami, tako da se na njo nisem obrnil, plus tega mi je zaradi službe, ki jo imam na drugem koncu to ovira. Še vedno, pa mi je notranji glas in moje počutje govorilo, kakor da toliko obravnav ni bilo dovolj. Sem se pa že pred časom zanimal za samoplačniško psihologinjo, ki sem jo našel na instagramu. Velja za zelo dobro, zato sem se na njo tudi obrnil. Žal je imela vse termine polne, zato mi je priporočila neko drugo psihologinjo, za katero je menila da je dobra. Res sem ji pisal in dogovorila sva se za datum. Vmesni dnevi do čakanja na obravnavo so bili grozni, spal nisem niti en dan oz nekaj ur na noč. Sam zase pravim, da sem bil slab. Bolel me je želodec, bilo mi je slabo, tiščalo me je v prsih in to skoraj ves čas po malem. Poskušal sem se zamotiti, vendar mi kar ni uspevalo. 2x me je medtem še močno prijelo, tako da sem jokal in v sili klical tisto kolegico, ki edina pozna celotno zgodbo, da sva se malo pogovorila. Vzel sem tudi 3 persene skupaj, da je malo prijelo, toliko, da sem vsaj malo spal. Pride dan obravnave... zanimivo mi je bilo, da je imela povsem drugačen pristop, kot tista prva psihologinja. Tista prva je bila sicer meni zelo dobra, vendar mogoče bolj mila, nežen glas,... te tukaj pa sem se sprva kar ustrašil, saj me je malo manj kot zabijala nazaj. Sliši se hecno, vendar to mislm v dobrem smislu. Stvari je govorila povsem brez olepšav, odkrito, z vprašanji “Hja, kaj pa mislite?” (ob tem zelo resen, strog izraz). No, ko sem šel od obravnave, sem bil sprva kar tisto: “A tole sem plačal, da me nekdo na tak grd način obravnava?”. No, naslednji dan se mi ni več zdelo tako. Uglavnem, pod črto oz. kaj sem želel s tem povedati je to, da se psihologi med seboj res razlikujejo in da verjetno vsak od nas, ki morebiti potrebuje pomoč rabi drugačen pristop, za katerega pa žal ne veš, dokler psihologa ne spoznaš osebno. Bom videl, kaj lahko od tega pričakujem. Morda pa potrebujem prav tak pristop.
Lp Lukas

“Bodite pripravljeni storiti prvi korak, ne glede na to, kako majhen je. Osredinitr se na dejstvo, da se želite učiti. Dogajali se bodo čudeži”. (Louise L. Hay)

[Lukas21]

Pozdravljeni!

Najprej se iskreno opravičujem, ker me dolgo ni bilo na forumu. Zavedam se, da ni lepo, da se oglasim le takrat, ko sem v stiski, ampak vmes (par let) sem bil res dobro in sem mislil, da sem težave dokončno pustil za sabo. Žal se mi je stanje v zadnjih mesecih znova poslabšalo, zato pišem v upanju na kakšno izkušnjo ali usmeritev. V teh dneh sem obiskal tudi psihologa, da sva se pogovorila in poskusila razumeti, kaj se dogaja.

Že nekaj mesecev se soočam z neprijetnimi prebavnimi simptomi. Pred približno pol leta sem imel močne bolečine v želodcu in spodnjem delu trebuha, zbadanje na desni strani, občutek napihnjenosti in polnosti. Takrat sem opravil vse preiskave – kri, urin, UZ trebuha, gastroskopijo. Vse je bilo normalno, razen manjše razjede; blato na H. pylori negativno. Dobljena terapija z Nexiumom je takrat res pomagala in sem bil nato mesece brez težav.

Pred dvema mesecema pa se je vse začelo vračati, sicer v nekoliko podobni in hkrati spremenjeni obliki kot 2020 (glej začetek te teme). Zjutraj imam skoraj vsak dan slabost (čez dan je občasna, valovita), pogosto imam občutek, da se želodec počasi prazni in da hrana “stoji” v njem. Pod levim in desnim rebrom čutim neprijetne občutke, ki sevajo tudi proti hrbtu oziroma ledvenemu delu. Ne gre za pravo bolečino, bolj za neko prisotnost, pritisk ali napetost, ki se seli in nikoli ni stalna. Občasno imam tudi napet trebuh in malo sluzi v blatu, vendar ne veliko. Odvajanje je normalno, brez hujšanja, brez krvavitev, brez vročine. Ko grem na stranišče, se stanje sicer precej izboljša.

Pred kratkim sem ponovno naredil krvne teste in urin – vse normalno. Osebna zdravnica pravi, da gre najverjetneje za psihosomatske težave, zaradi dolgotrajnega stresa, neprespanosti in nerednega ritma (delam tri izmene, nočne in vikende). Moram priznat, da me to že dolgo izčrpava in v preteklosti so se podobne prebavne težave res močno umirile po psihoterapiji, zato skušam to možnost jemati resno, čeprav me fizični simptomi seveda še vedno zelo skrbijo.

Dodatno me obremenjuje tudi družinska situacija. Sestra gradi hišo in dobila je precej finančne pomoči od staršev. Sam pa si že dlje časa želim nekaj svojega, vendar mi starša ves čas govorita, da bom “itak doma” in da bom nekoč vse podedoval, zato naj zdaj ne kompliciram. Po eni strani razumem in sem hvaležen za vse, po drugi strani pa me to zelo omejuje, ker si želim svoj prostor, kjer bi živel po svoje. To že dolgo ustvarja občutek krivice in ujetosti, ki ga težko razrešim. Zdi se mi, da me to psihično precej obremenjuje in verjetno tudi vpliva na telo.

Simptomi v povprečju niso stalni, selijo se, nimam nobenih alarmantnih znakov, a me občasna (sicer na dnevni ravni) slabost, občutek polnega želodca in nenavaden občutek pod rebri že kar izčrpavajo. Težko ločim, ali gre za funkcionalne težave, kronično napetost, ali nekaj organsko-prebavnega. Enkrat me je tako tiščalo v želodcu, da sem vzel Spasmex in mi pomagal.

Zanima me, ali je imel kdo podobne simptome – slabost, občutek počasnega praznjenja želodca, prestavljanje nelagodja, malo sluzi v blatu, hkrati pa normalne preiskave. Kako ste vedeli, da gre za funkcionalne motnje? Je komu pomagala sprememba prehrane, rutina, psihoterapija ali kakšna druga strategija? Ste morali ponavljati gastroskopijo?

Hvala vsem, ki boste delili svoje izkušnje. Vaše mnenje mi v tem trenutku res veliko pomeni. ?