FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
nedelja, 22. november 2026 ura: 22:13


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Moja zgodba - sum depresije  (Prebrano 2775 krat)
Gina770
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 1


« dne:: torek, 28. januar 2020 ura: 22:32 »

Pozdravljeni. Sem Gina, stara 30 let in sem nova tu. Zelim deliti mojo zgodbo. Se nekomu izpovedati.

Sumim, da sem v depresiji, tezave imam tudi s prenajedanjem in odlocila sem se, da grem k psihologu (sem ze narocena).

Tezave izvirajo iz otrostva. Starsa se nikoli nista razumela, vedno in vsak dan so bili prepiri pred mano. Kot otrok seveda nisem vedela za kaj se gre in kaj to pomeni. Razumela pa sem, ko mi je mama redno govorila in govori se danes, da sem ji z rojstvom unicila zivljenje. Posledicno, zame ni bila taka mama kot sem jo potrebovala. A jo imam kljub temu mocno rada.

Te besede, dejanja so name zelo vplivala in zal se danes. Bila sem tiha, zelo zadrzana, nisem se mogla vklopit v druzbo. In taka sem se danes. Mnogi so me imeli za cudno.

Sprva temu nisem namenjala nobene pozornosti. Nato sem v srednji soli zacela s prenajedanjem. Sedaj vem, da je to zaradi tega, ker sem se pocutila zelo zalostno, razocarano, zelela sem biti drugacna, bila sem brez volje.

Dobila sem prvega fanta in z njim se je zacelo obdobje neizmerne srece. Koncno. Nato nas je pretresla novica, da mama vara oceta. Zame je bil to sok. Sledila je locitev. In zame zelo tezko obdobje. Nisem se mogla pobrati, nehala sem spat, zacela sem se se bolj nazirat, bila sem zalostna in razocarana, tudi jezna, vecinoma nisem imela energije zjutraj vstat, pocet stvari cez dan.... To se je vleklo 3 leta, ceprav sta se starsa vmes pobotala.

Nato je v istem letu prisla nova tezava. Umrl je dedek na katerega sem bila mocno navezana in kmalu za tem me je pustil tisti fant, kateri me je nekoc zelo osreceval. Mislila sem, da bom umrla. Pravzaprav sem pogosto razmisljala o samomoru. Dneve sem prezivljala v postelji, nisem hotela nicesar poceti, samo jokala sem, skoraj nic spala in bila negativnih custev. Trajalo je 4 mesece in pocasi sem se pobrala. No, vsaj navidezno. Se vedno sem se vsak dan in tudi veckrat na dan prenajedala.

Po nekaj letih sem temu rekla konec ter zacela sportati, se zdravo prehranjevati in bila sem res srecna. No veselje, sreca, zadovoljstvo in vse kar spada zraven ni trajalo. Ponovno sem zapadla v prenajedanje, kjer sem se danes. Plus vsa negativna custva, nezainteresiranost za nic, zalost vsak dan.

Tokrat sem zaprosila za pomoc. Imam le eno podporo - fanta, ker na starse ne morem racunati. Mama se zelo grdo obnasa do mene in me tolce dol vsakic ko more. In niti toliko volje nimam, da bi si poiskala zaposlitev, da bi kmalu zazivela s fantom. Upam, da obstaja resitev zame.

Sumim, da je depresija. Poskusila si bom clap pomagati, ce se bo dalo. Oprostite za dolg roman, a morala sem se olajsati vsaj za malenkost.
Prijavljen
Nives
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 2.014


"I See You"


« Odgovori #1 dne:: sreda, 29. januar 2020 ura: 12:24 »

Pozdravljena rozicodam
Dotaknila se me je tvoja izpoved. Res žalostno, kako so nekateri ljudje nezavedni (tvoji starši-predvsem mama!!) in svoje probleme tako prenašajo na otroke. Ne morem verjeti res... Kot, da živimo v kameni dobi in se nič ne sliši o tem, kako s svojim odnosom delujemo na svojega otroka.
Čestitam, da si se odločila in si poiskala pomoč. Vse dobro ti želim!
Prijavljen
Violeta8
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 156


« Odgovori #2 dne:: sreda, 29. januar 2020 ura: 21:45 »

Gina 770  rozicodam,
v tvoji zgodbi se najdem tudi jaz. Tudi jaz sem bila neizmerno tiha, sramežljiva, nedružabna.... Razumem te. Tudi moja mama je bila hladna do mene, še zmeraj nimava čisto porihtan odnos Sad
vsa čast, da si se pobrala po padcu (ko sta se razšla s fantom). Če si se pobrala prej, se boš še zdaj, če ti je prejšnjič uspelo ti bo tudi zdaj, ne obupaj  Smiley sigurno si zelo močna oseba, držim pesti zate rozicodam
lep pozdrav
Prijavljen
Zlata Ribica
Novinec / novinka
*
Odsotni Odsotni

Prispevki: 22


« Odgovori #3 dne:: sobota, 01. februar 2020 ura: 21:12 »

Draga moja, vsekakor je tvoja mama in njen odnos do tebe zaznamoval tvojo osebnost od ranega otroštva naprej. Sebično razmišljanje, kako si ti njej uničila življenje, ker sama ni znala prevzeti odgovornosti za svoje življenje, je to krivdo preložila nate in s tem tebi uničila življenje, odvzela tisto, kar vsak človek najbolj potrebuje, varnost, ljubezen in spoštovanje.

Vcepila ti je občutek nevrednosti, grešnega kozla, za njo nikoli ne boš dovolj dobra, ker sama sebe nima rada in ni zmožna ljubezni, tiste iskrene. Sama sebi je v napoto in to manifestira skozi tebe. Zelo mi je žal za to, da si morala to doživeti.

Ampak dobra stran je, da se lahko teh občutkov, ki ti jih je vcepila osvobodiš. Če imaš možnost ti toplo priporočam psihoterapijo, kjer boš lahko v varnem okolju predelala čustvene travme, ki ti jih je zapustila mama. Zavedaj se, da ti nisi nič kriva, nisi ji uničila življenja, pač pa si je to storila sama. Ne pusti ji, da te izrablja zaradi lastne nemoči nad svojim življenjem.

Drži se, želim ti vse dobro.  rozicodam
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.069 sekundah z 21 povpraševanji.