Živjo Mala:-)
Tudi jaz sem imela nekoč ogromne probleme s partnerskim ljubosumjem in nezaupanjem in sem s tem tudi uničila par odnosov.
Ne vem... pri meni se je to popravilo do te mere, da nimam s tem prav nobenih težav. Resda sem jaz dlje vpeta v delo na sebi.. počasi bo od tega, ko sem se prvič sesula 15 let. S sedanjim partnerjem sem skupaj 10 let in sva ustvarila že družino, lastnino, itd.
V štartu je bil problem tudi še v najini zvezi. Nekako sem pa sčasoma, ko sva to v začetku reševala skupaj ali sem sama, hitro prebrodila.. Včasih seveda moj partner katero luštno pogleda ali katera pogleda njega. Včasih začutim kanček ljubosumja, ki takoj zatem mine in to je to.
Normalno je, da vsak tudi druge pogleda in da mu je še kdo všeč. Meni je še kdo všeč. Nekoč se mi ni zdelo normalno, da je partnerju še kdo všeč, ampak se je to lahko dogajalo le meni.
V teh letih sem postala bolj samozavestna in tudi zaupam njemu in v najin odnos.
Polagam ti na srce, da ni vse v videzu. Zame pravijo, da sem luštna, resda imam zdaj kile preveč.. Ampak ni štos v tem... Prej sem se sama vizualno slabše dojemala kot se sedaj, pa sem bila suha in imela postavo 1A in ogromno so se obračali za mano. Ampak jaz sem bila totalno totalno nesamozavestna.
Tako je bilo pač nekoč..
navznoter sem bila totalno razsuta in v odnosih nisem imela praktično ponuditi ničesar.
Gre za to, da veš, kdo si ti navznoter. Kdo si kot osebnost, kakšne so tvoje kvalitete in kakšni manjki, kaj lahko ponudiš sočloveku in kaj imaš z nekom v odnosu? Da razvijaš sebe kot osebo, svojo integriteto in kvaliteto...
Zaupanje je pa temelj vsakega odnosa. Na katere temelje je odnos postavljen? Zakaj sta izbrala en drugega? In kako je z iskrenostjo?
Lep dan ti želim!