Vsega po malo

[Tomaz92]

Pozdravljeni
Sem 27 letnik za sabo imam kar razburljivo življenje. Začelo se je v mojem otroštvu... oče nas je pustil ko smo bli se otroci. Očetovske prisotnosti ni bilo je bilo pa vse drugo kar otrok nebi smel doziveti. Potem so se začele težave z bratom in sestro svojeglava... ko sta se umirila se je začelo z strani žlahte da smo otroc propalice,nezmozni za vsako stvar to se je dogajalo kar nekaj let. Nato je mama dobila drugega moškega kjer smo trpeli razbijanje,žaljenje.... Potrebne so bile večkratne selitve ker smo živeli v babičinem stanovanju. Mama je nato zbolela srčni bolnik z dvema spodbujevalnika.In tako se je začela moja depresija,živčnost,nezmožnost vklapanja v družbo,izguba volje za vsako stvar,potne roke,tresenje... Nekaj časa sem se zdravil z ad in uspavali(uspavala ker nism mogel spati,prebujanje sredi noči večkrat na noč). V ljubezni ni bila sreca nikoli na moji strani prej nesreča pač baksuz ena je odsla na moj rd druga na novo leto,prijateljev nimam..živim z mamo in bratom večina oba pričakujeta da bom vse jaz naredil kar me niti ne moti. Problem pri meni sam več nevem kdo sem ,kar naredim me zmeraj nekje tepe in to traja že lepi čas . Nimam več ne volje ne moči za tako življenje, najraje bi vse skupaj končal,nevidim smisla ne volje. Doma nimam nobenega da bi se lahko zaupal,do zdravnika pa nebi sel ker je bilo nazadnje samo se slabse z ad.
Upam da se nisem veliko razpisal. LP

[AnjaSanja]

Kaj pa kak pogovor s psihologom? Terapevtom? Kak bukve?

Z ADji je tako, nisem ekspert v tem, samo osnove vem. Traja nekako 3-6 tedne, da se stanje izboljša. Pod pogovjem, da je psihiater že v prvo trofil taprave in pravo dozo. In najprej je počutje slabše, vztrajaš, ker veš, da bo bolje.
Ampak vedno, ne gre v prvo. Je treba ali dozo povišat ali druge tablete predpisat, včasih kombinacijo. Zato pa je res treba sodelovat s psihiatrom. Povedat kaj in kako je.

[Tomaz92]

nazadnje ko sem bil pri osebnem zdravniku mi je podlagi tresenja rok,celega telesa,teško koncentriranje,čudne misli.. predpisala AD . pa že to kar sem ji povedal je blo teško ker imam nek strah ki se sam nevem od kje je za izražanja kar jaz čutim.... izogibam se družbe ob večji družbi se počutim kod da ne pripadam nikamor.... psihologom ali terapevtom bi se pogovoril ampak moram zdravnici povedat vse moje probleme, strah me je kaj si bo zdravnica mislila o meni..... knjige pa težka ker me mine vse skup po parih sekundah kot vse vstale stvari ki so me včas veselile.rad bi samo normalno zaživel kot vsi normalni ljudje....

[thinkingmind]

Naloga zdravnika ni, da obsoja, ampak da pomaga. Pomembno je, da poveš vse kar te muči, ker le na tak način boš dobil ustrezno pomoč. Kakšne so te čudne misli? Če so to vsiljive misli, nekaj kar nočeš razmišljati pa se pojavlja, te je sram oz. strah tega, je možno, da gre za obsesivno kompulzivno motnjo. Preberi kaj o tem, mogoče se najdeš tu, ali pa tudi ne. Oblik anksioznosti je veliko, vsaka  se kaže drugače, odvisno od vsakega posameznika, prav zato je pomembno da zdravniku / psihiatru natančno opišeš svoj problem.

[ThinkPink]

Pozdravljen, Tomaz92.

Naj ti ne bo težko zdravnici zaupati težav, le tako ti bo lahko pomagala. Bolje ni bilo, da se obrneš direkt na psihiatra (ne rabiš napotnice) in poveš vse kar ti leži na duši. Res pa je, da ti niti psihiater ne bo mogel pomagati (razen, da ti predpiše zdravila ali te pač posluša), če si ne boš želel pomagati sam. Vsi nosimo nek nahrbtnik s sabo, s svojimi bremeni iz otroštva, mladosti, sedanjost pa samo še nalaga kramo. Te krame se moramo naučiti ne potlačiti.

Tresenje, slaba koncentracija, čudne misli, obup, slaba lastna samopodoba izvirata iz tvoje družine. Res nisi imel lepe mladosti. Sedaj pa je čas, da narediš nekaj zase. Daj sebe na prvo mesto, delaj to kar ti misliš, da je zate najbolje in ne to, kar od tebe pričakujeta mama in brat. Je možno, da si urediš svoje življenje brez njiju?

Svetujem ti, da najprej, čimprej! poiščeš strokovno pomoč. Nato pa po korakih. Urediš si življenje po tvoji meri: če nisi zaposlen, si najdi zaposlitev, da boš neodvisen od teh, ki so krivi za slabo samopodobo. Ko bo služba, bo neodvisnost, bo več veselja, morda tudi ljubezen. Seveda se moraš naučiti najprej ljubiti sebe.

Srečno.