Pozdravček vsem,......sem nova tukaj....
verjetno se le želim malo razpisati, predvsem med vsemi vami, ker me verjetno razumete bolj kot kdo drug.
Imam okrog 30 let, dokaj pošlihtano življenje, služba, partner, prijateli, odnosii,...
in seveda tadaaaaaam: probleme z tesnobo in anksioznostjo!!
Prvo epizodo teh nevšečnosti sem doživela pri rosnih 17-h.....kako sem se ven izvlekla, še sama ne vem,...takrat sem kar shujšala, ponoči skoraj da nisem spala nič, strah me je bilo vsega, še najbolj pa sama sebi priznati da imam težave. od tega je že večkot 10 let.... od takrat naprej sem imela obdobja brez tesnob in težav in obdobja ko je bilo hudo....vse sem se več ali manj prebrodila brez zdravniške pomoči.
Pred 3leti, pa je postalo zopet hudo, takrat sem se odločila za AD-je.
Zeloooooo so mi pomagali,.....jedla sem jih malo več kot pol leta....ko sem z njimi prenehala, po nasvetu zdravnika, je bilo stanje ok. Hodila sem tudi k psihologu nekaj obiskov, vendar se mi zdi da to ni obrodilo nekaj sadov, ni mi bilo všeč,zato sem vse skupaj pustila.
...do pred pol leta.....
fora je da se mi že par mesecev vleče spet tako čudno tesnobno razpoloženje, napetost, nemir, tiščanje v prsih, dvom vase, kakšen dan bolj, kakšen dan manj....skratka, ni mi glih fajn. problemov z apetitom in z spanjem za enkrat še nimam.
Potem pa buuuuum! menjava službe pred kratkim,......za vsakega človeka je to stresno in težko, meni pa se zdi da mi bo glavo razneslo in da ne bom zmogla tega prehoda. sem kot ena živčna razvalina, tišči me v prsih, vsako začetniško napako si jemljem k srcu, raztrešena sem in tesnobna. Nonstop premišljujem samo o tem, kako bom izpadla naslednji dan v službi. Prav glava me že boli in pošutim in včasih bi se kar zjokala. trenutno mi res ni lahko, no.
bojim se, da bo ta sprememba zeloo vplivala name, in da se mi bo stanje še bolj poslabšalo!
Kako naj to preprečim? Kako naj se čim manj sekiram? Kako naj čimlažje prenesem to obdobje?
Naj povem, da se sem sicer pridna: skoraj vsak dan sem športno aktivna, veliiiiko sem v naravi in na sprehodih, to mi res pomaga za kakšno urico. tudi prehrane se lepo držim. Grem k domačimi, na kavo z prijatelji, dosti čistim in pucam....samo da se znebim vse te frustracije.....vendar me temne misli in občutek tesnobe kar spremlja. najhuje je pa v dopoldanskem času. Zadnje tedne izvajam tudi avtogeni trening, vsaj 2x dnevno po 5-10 min. Anksiolitikov se za enkrat še ne poslužujem (so doma v omari

)
Kako se vi lotite teh zadev? kako si pomagate? mislite da bi bil čas da vseeno stopim do zdravnika?
Vsaka vaša izkušnja, nasvet, povratno mnenje mi bo prav prišlo,.....
Hvala in srečno vsem.