Strah

[Ajdica]

Pozdravljeni, rabim vaso pomoc in nasvet. Pred enim mesecem in pol sem izgubila partnerja, navjena sem bila vecino casa preziveti z njim, veliko sva mela skupnega, prisla sva iz morja in od takrat naprej se nisva vec videla. Imam tudi bolezen-ulcerozni kolitis (vrjetno pred operacijo) tudi doma smo imeli v tem casu krege. Ze 14dni opazam cudno pocutje, zjutraj ko se zbudim imam strah pred novim dnevom, morate vedeti da pri meni nikoli ni prislo do panicnega napada, nobene tresavice in vseh teh simptomov pri tesnobi, ampak vseeno je v men vcasih prisoten nek cmok v grlu, strah da bom sla ven  in da se bo nekaj narobe zgodilo z mano, da sem sama in da se nebom znasla. Takoj ko sem v druzbi ali z nekom se to stanje umiri ne razmisljam. Ne razumem tega obcutka ki je prisel iz danes na jutri. Da ne govorim o tem, da ne grem vec z veseljem v sluzbo, ker imam strah da se mi bo tam zgodilo nekaj takega da bom mogla oditi domov ceprav nikoli ni prislo do napada med sluzbo. Ubistvu sploh nevem kako panicen napad izgleda. Ponoci spim celo noc,s tem nimam tezav. Ta strah se izrazi predvsem takrat ko sem sama v druzbi nikoli!! Mi prosim poveste kaj je z mano, ali imam depresijo, tesnobo, aniksoznost kam lahko opredelite moje stanje ker sem zmedena??? Evo zdaj lezim v postelji, vesela sem ker grem spat hkrati pa zmedena pred jutrisnim dnevom. Pomagajte prosim, da se znebim tega obcutka. Naj povem, da sem danes naprimer imela kar euforijo srece, vesela sem bila potem pa cez 3 ure paf kar zabilo mi je in evo nisem imela volje do nic in potem tudi odpovedala pijaco s prijateljico. Zmedena sem ker nevem, ali je to samo obdobje ki bo minilo, ali rabim psihologa ali moram samo sebe preusmerit misli, kaj naj naredim?


Hvala za vso pomoc in vse nasvete!

[Violeta8]

Pozdravljena Ajdica,
res je težko, če imaš nekoga rad in gre. Verjamem, da je to velik stres. Moje mnenje je, da poskusiš prvo zadevo rešiti sama, brez psihiatrov. Lahko se pogovoriš o tem s kakšno dobro prijateljico, da ti bo lažje. Človek rabi čas, da zaceli rane, zato ne prehitro sklepat da imaš depresijo in druge diagnoze. Poskusi z pomirjujočo glasbo, mogoče meditacijo, enim zelo pomaga. Drugače pa, zdaj ko si samska, imaš dosti časa zase, reči si, da je to prednost da se spoznaš, da uživaš...Vsak konec je lahko nov začetek. Če ti gre na jok se zjoči, jok čisti dušo, naj te ne bo sram jokati. Jok resnično pomaga, verjemi. Lep pozdrav

[Ajdica]

Pozdravljena Violeta! Sem zelo vesela vasega odgovora, takoj je lazje ko ti nekdo odgovori in prisluhne. Ja imate prav, ko si prizgem glasbo v sobi in se pogovorim s prijateljico mi je v duši lažje. Vedno sem bila zelo odvisna od odnosa, zdaj pa sem padla na realna tla da je potrebno se nauciti biti sam, mislik da od tu izvira moja trenutna zaprtost v sebe in obcasna tesnoba. Ja res bi lahko sedaj zacela spoznavati samo sebe ampak kot sem ze napisala, trenutno sem totalno brez volje da bi kam sla, zato se bojim mogoce da nebi zapadla v kaksno depresijo tega me je zelo strah, zgleda se bo treba prisilit malo in ko grem nekam da ne razmislam negativnih misli... upam da zguram to obdobje brez vecjih zapletov... zdaj sem se na bolniski zaradi bolezni pa sem potem se malo bolj zbegana kaj bom sploh pocela, posledicno se vec cada za razmislanje ah... hvala vam za vse!

[Violeta8]

Zelo sem vesela, da ti je prav prišlo moje sporočilo. Kar tikaj me, oprosti, jaz sem tebe kar tikala. Kar se tiče tvoje volje, v sebi imaš moč, da dobiš voljo, sem prepričana. Le najti jo moraš. Da ti dam eno »brco v rit« (malo heca in malo resnice) ti res lahko zatrdim, da če nočeš zabresti še globje, res, zdaj ko še nimaš nobenih zdravil in je stanje še kar, da se res potrudiš in se posvetiš sebi. Naredi vse, da ne zabredeš v začaran krog psihofarmakov in psihiatrov. Če boš pa rabila, ti priporočam psihoterapevta, si ga pa boš sama morala plačat, ker v Sloveniji ni še v rutini, da bi ZZZS plačala to. Odkrito povedano, ko si napisala da si na bolniški, jaz sem z ene strani vesela , če sem kdaj na bolniški, ker takrat če le zmorem, berem kakšne knjige s tematiko o življenju, duhovnosti. Nasvet, kar lahko počneš je, da počneš stvari, ki si jih že v otroštvu rada oz. kar si si želela in nisi nikoli imela časa. Upam, da nimaš vročine (prehlad) in da se kolikor tolikor lahko držiš pokonci. Želim ti srečo pri raziskovanju sebe 

[Ajdica]

Ja sej si vsak dan najdem nekaj da se cimvec zamotim. Zdaj se zacela brati knjigo : gospodar svoje usode. Pa mi je kar zanimiva ratala mogoce me bo pa to samo utrdilo. Bojim se samo teh obcutkov, ki pridejo 1x na dan, sploh ko pridem domov, da bom ratala cudna in se spremenila in da bom zapadla v depro, da si ne bom mogla ustvarit druzine, take misli mi gredo cez glavo in to me ubija. Potem pa hitro muzika pa knjiga pa je bolje mogoce ko bo prisel nov partner v moje zivljenje bo svet lepsi stara sem 26 let in vem da imam se vse pred sabo zato me mogoce toliko bolj skrbi. Danes naprimer sem zgubila ta obcutek strahu da grem ven po opravkih cist nasmejano veselo polno energije se sla, zdaj ko sem prisla domov pa spet down. Misli cudne, negativa... bo minilo ja psihoterapevti so dragi, zdej v petek sem narocena na soncno bioenergijo kjer ti vso negativo iz tebe odstranjo. Upam da bo kaj pomagalo
Jaz si nebi mogla oprostiti da pojem kaksno tableto, ceprav kot vidim nekateri pojedo AD samo v tistem hudem obdobju in potem nikoli vec...samo da lazje grejo cez tezko obdobje ampak mene je tega strah da bom sebolj znorela potem nevem.

[Violeta8]

Saj bo, super, da bereš to knjigo, že naslov se sliši dobro. Po moje bi bila tudi meni všeč ta knjiga.
Nič se ne sekiraj, pridejo trenutki, ko človek ni 100% vesel oz. pri sebi. Tako pač je življenje. Pravijo, da kar te ne ubije, te naredi močnejšega in jaz sem prepričana, da boš, ko prebrodiš to težko obdobje še močnejša. V bistvu je tako, da če ne bi bilo dežja, ne bi bilo mavrice.

[Ajdica]

Hvala, tvoji odgovori so me nasmejali
Zelim ti vse dobro
Lep soncen pozdrav