Še moja panična izkušnja

[Polona3006]

Ojla sotrpini!

Vidim da nas je kar nekaj ki nas je strah...

Stara sem 44 let...po rojstvu prvega otroka...pred 10 leti me je bilo strah zaspati, ker sem imela občutek, da ko bom zaspala se ne bom več zbudila. Potem so se začeli pojavljati strahovi...pred boleznijo, pred nesrečo...ko sem začela razmišljati o tem da lahko z mislimi marsikaj sami povzročimo...jaoooo….to je še bilo pravo...sedaj bom pa sama kriva, da bom zbolela, da bo zbolel otrok...

So pa bili ti simptomi najbolj izraziti v času PMS-ja. zadevo sem blažila s homeopatijo, s čaji, nazadnje tudi s ind. konopljo.

Imam pa tudi GROZLJIVE težave z želodcem in sem vrtoglavice ki so se mi pojavljale zadnji mesec pripisala tem težavam. Prejšnji petek pa...tako močna vrtoglavica, občutek kot da lebdim...občutek slabosti v želodcu (da bom bruhala), občutek šibkosti (kot da bom padla skup)...bila sem tako šibka da nisem mogla dvigniti roke...nisem vedela da se mi to res dogajala ali sanjam...
Mož je poklical zdravnika, narejen je bil EKG ki ni pokazal posebnosti...pritisk je bil 150/90 (normalen 110/65) utripa sem imela 110, saturacijo 120...potem me je začelo tresti...in so me odpeljali v bolnico.
Tam preiskave niso pokazale posebnosti in sem šla domov z razlago da je do kolapsa prišlo zaradi težav z želodcem.

A je kateri od vas imel težave želodcem ki so pripeljale do takšnega zaključka?

Doma imam dieto zaradi želodca in tablete za zmanjševanje kisline in sem se v petek soboto nedeljo dop. počutila o.k. V nedeljo pop. pa sem pojedla dva grižljaja nečesa pregrešnega in...po cca pol ure se mi je zvrtelo in PANIKA...evo pa smo spet tam...in se je zgodba res ponovila. prvo mi je začelo mravljinčiti oz. drhteti spodnja ustnica potem pa...se je pridružilo vse ostalo.

Sem pa vedela da je to panični napad in nisem paničarila s tem kaj mi spet je. Vzela sem pol Apaurina...z možem sva se začela pogovarjati čisto brez vezne stvari da sem preusmerila misli drugam in je po cca 20 min minilo.

Ker mi od takrat spodnja ustnica čisto rahlo, rahlo drhti skoraj ves čas in se tolažim s tem da...verjetno zaradi tega ker imam grozno zategnjen vrat.

Zdravnica mi predlaga da naj grem na delavnice za obvladovanje stresa...ker AD mi še ni ponudila in upam da jih ne bom potrebovala.

No to je moja zgodba na kratko...upam da je ne bo treba pisati v nadaljevanjih...

[Polona3006]

Evo mene...spet...saj ne vem kaj je z mano narobe...

Ali je res za vse kriv želodec ali hrbtenica ali res psiha...

Kot sem že napisala dogajanje...minuli vikend je bilo vse o.k….ni me bolel želodec, ni se mi vrtelo, ni bilo zategnjenosti v vratu...

V ponedeljek pa...kar kmalu sem začutila bolečine zategnjenost v vratu, pa rahlo mravljinčenje od vratu navzgor po glavi. Včeraj me je začel BOLETI želodec (kljub zdravilom, dieti)...vrtoglavica je bila vse hujša...začela sem čutiti čuden občutek...kot sem ga imela pred prejšnjim paničnim napadom. Vzela sem polovico Apaurina 2mg. Vse težave so ostale...le občutek da me bo sesipalo je izginil.

Ves čas se mi rahlo vrti, prisotne so bolečine v želodcu, vrat je čisto zategnjen...pa med vikendom ko sem bila ČISTO O.K. nisem imela črnih misli, strahov, VSE JE BILO o.k...ni bilo nobenega vzroka da bi vzpodbudilo paniko, tesnobo...

Kolegica ki je zdravnica - psihiatrinja pravi da je z mano fizično vse o.k, da če se bo to nadaljevalo mi priporoča AD…os. zdravnica tudi pravi da naj ne paničarim, ker...imam apetit, dobro izgledam, krvni so o.k, EKG je o.k....da naj si uredim želodec in...

Kako izgleda pri vas, ko se vam začne ˝dogajati...jaz sem sedaj že čisto prestrašena da je pa z mano res kaj narobe - fizično...

[nasmika]

Draga Polona3006,
vse kar pišeš, je paničarjem in anksijozničarjem (nekaj sem skovala ) zelo dobro znano. Vsak to doživlja malo drugače, Mene je prvič povozilo bolj psihično, drugič pa mi je bolj udarilo na fizično. Tudi meni pa se takoj poslabša želodec, ker sem že od nekdaj tu občutljiva. Če so vsi izvidi v redu, potem je gotovo psiha. Želodec se kljub dieti in zdravilom ne bo pretirano zboljšal, dokler se ti ne bo psiha. Žal. Tako je bilo pri meni vedno, ker ne glede na to, da ima želodec podporo, ga tvoja psiha še vedno draži.  Včasih so potrebni ad-ji, če ne gre drugače, lahko pa poskusiš najprej s psihoterapijo, spreminjanjem vzorcev, sproščanjem,meditacijo. Jaz meditiram vsako jutro in mi res pomaga in vem, da bom to morala delat do konca življenja. Še vedno spreminjam nekatere vzorce, vse to je pač proces. In če me hoče zagrabit kaka panika ali nervoza, se hitro ustavim, začnem dihati s trebuhom in si rečem "ne, zakaj zdaj spet to" in preusmerim misli. Drži, da če slabe misli ustaviš takoj na začetku, oziroma v roku 17 sekund in jih preusmeriš, gre, sicer te pa lahko čisto preplavijo in se zaciklaš. Skratka, to je proces, ker v tako stanje smo se spravljali kar nekaj časa in potem tudi vzvratno traja nekaj časa.  vse dobro želim  in držim pesti, da se bo uredilo. 

[Polona3006]

Oj!

Ja zanimiva je tale naša psiha...

Ko so se mi pojavile te čudne težave, sem si obljubila...1x na teden masaža, vsak dan sprehod...in se tega držala, dokler se niso zadeve približno izboljšale...potem...al nimam jaz časa ali ima maserka gužvo...vreme je takšno v temi grem v službo v temi pridem domov...jaooo pa dež gre...kako naj grem še na sprehod.
Včeraj me je pa telo spet opozorilo...pa je bilo cel dan vse o.k….ves čas dobre volje...potem pa naenkrat začne boleti želodec in se pojavi rahla vrtoglavica...pa začne svinjsko zebsti...haaaaa….kaj za vraga mi je spet...no danes se je stanje umirilo...ampak ostaja pa neka napetost,  zavedanje...da še nisem izplava iz tega...da panika še čaka name, da me ˝napade˝

˝Nasmika˝ res je pa to da...dooooolgooo časa se nabira v nas...jaz sem več kot 10 let hodila v službo vsako jutro s kepo v želodcu, domov pa večkrat s solzami v očeh....sedaj ko se pa zadeve uredile umirile (menjava vodstva)...no me je pa vsekalo...upam da mi uspe zvoziti brez AD-jev...če ne pa...ne bom prva in ne zadnja ki se jih bo poslužila.

[Regina]

Veliko stvari si ''sporduciramo'' sami z našim razmišljanjem.
Sem pred cca 1 mesecem doživljala podobno - slabost, boleč želodec, vrtelo se mi sicer ni, sem bila pa čisto tako švoh, omotična, brez energije, samo spala bi, jedla pa itak nisem nič, samo pila bebe čaj in jedla prepečence... Zanimivo, da se je pri meni pojavljajo zjutraj. Torej sem se zbudila - OK, pomislila ''hmmm, kako bom pa danes?'' .. in se je začelo, slabost, slabi občutki itd. Vse samo zaradi razmišljanja. Zakaj si nebi govorili ravno nasprotno? Vse bo super, fajn bo, dobro se bom počutila - in se bomo res. Vem, da je težko to narediti, sem bila cca 10 dni grozno panična in se skozi spraševala kaj je z mano narobe, šla na bolniško, šla h zdravniku ... in potem videla, da je vse OK (sicer čakam še UZ trebuha), ampak stanje se je, potem, ko sem dobila krvne izvide 110% izboljšalo, kar na enkrat je ta krč v želodcu popustil, spet sem dobila apetit itd.
3/4 težav je ravno v razmišljanju zato je pomembno, da znamo delati z mislimi. Moje mnenje

[taša]

Pozdravljene,
sem nova v tem forumu in vidim da nisem edina s temi težavami kar se tiče paničnih napadov in straha in vsega skupaj. Začelo se je skoraj 5 let nazaj ko sem se že 11-o leto vozila v službo v Lj (1,5 ure v eno smer), doma imam 3 otroke in kmetijo. Oče mi je naredil samomor- se je obesil in našla sem ga jaz ko sem bila 3 dni pred rokom poroda-nikoli nisem dala iz sebe. Da ne nakladam na dolgo...že 4 leta sem na antidepresivih..imela sem že 3 vrste jih ampak še vedno pridejo dnevi ko sem popolnoma sesuta. Zelo si želim da bi bila takšna kot pred 5 leti-nasmejana, brez paničnih napadov...ampak kot zgleda tega nem nikoli več doživela. Stara sem 34let, službo imam sedaj super, 3 otroke, kmetijo in super moža. Ampak še vedno me non stop nekaj znervira in ne vem kaj to je..upam da mi boste lahko kaj svetovale in da se bomo lahko kaj pogovarjale oz da mi boste pomagale s svojimi nasveti kako preprečit napad.
hvala vam zaenkrat

[Polona3006]

Taša ja težko je priti iz tega začaranega kroga...pri meni je ves čas prisoten strah pred ponovitvijo paničnega napada...enkrat je ta strah bolj izražen drugič manj. Ne vem kako bom izstopila iz tega začaranega kroga.
Pri meni se ni zgodilo nič drastičnega, ampak...po moje se je to nabiralo vse življenje in je sedaj ko sem na pragu mene in je moje telo v hormonskem neravnovesju, vsekalo ven.
Jaz si pomagam z baldrijanom, ko pa postane res hudo (nespečnost, jokavost, mravljinčenje glave, ustnic...) pa vzamem Apaurin. To se zgodi cca 1x do 2x na mesec.
Je pa to korona sranje močno vpliva na moje počutje, ker...me pretirano vse skrbi, jezi...skrbi me za otroke...da jim bo vzeto brezskrbno otroštvo, da...eeeh...brez veze...

[taša]

Pozdravljeni...res je noro kaj dela ta psiha oz stres nasemu telesu..res je zelo tezko iz tega kroga pridit..
Men so daj dali Asentro...in ja kak dan sem ok potem sem pa naslednji dan popolnoma adijo. .potem ti stranski ucinki teh  tablet..res je noro...tako si zelim da bi bila tako kot 4 leta nazaj...
Tasa

[oshee]

Poskusite predelati, zakaj se bojite paničnih napadov. Kaj vam pa morejo? Raje, kot da se jim izogibate, jih poskusite priklicati in se jim nato smejati.

Apaurina ob vsakem napadu pa ne priporočam. Če se človek navadi tega strupa, so potem ob prenehanju napadi 10x hujši. Vem, da je lahko govoriti, sam sem delal podobno. Ampak ko sedaj gledam za nazaj, vidim, da se da anksioznost, kljub temu, da je povsem nelogična in iracionalna, zelo logično in racionalno predelati. Obstaja veliko načinov za "učvrstitev" psihe. Apaurin je zelo, zelo slaba bergla.

[Polona3006]

Hmmmm...jaz se paničnega napada tako bojim da...si po mojem s tem strahom vzpodbudim napad.
Apaurin vzamem cca 1x do 2x na mesec, tako da jaz mislim, upam da si s tako malimi dozami ne bom nakopala odvisnosti.

[Regina]

Polona ali je bil panicni napad kdaj tako mocan kakor prvic?
Meni terapevtka vedno pravi, da tako zelo intenzivno ne bo, ker ze poznam obcutke, vem kako gre. Je pa res, da sem jaz po prvem panicnem napadu dozivela se kar nekaj hudih... zdaj pa h sreci ze kaksni 2 leti ali se vec nisem dozivela panicnega napada, napade tesnobe pa... in res nikoli ni tako hudo kakor je bilo na zacetku.

[Polona3006]

Regina prvi napad je bil NAJHUJŠI! KATASTROFA, ker misliš da je to konec. Potem jih je bilo še nekaj kar ki so bili konkretni ampak...NIČ v primerjavi s prvim.
Sedaj se mi pojavljajo v zelo blagi obliki, vezani so precej na menstrualni ciklus...par dni pred menzo je težkih, pa potem tam 5.-6. dan...sedaj se že toliko poznam da...preprečim zadevo s tabletko Apaurina...
Pri meni se najprej začnejo pojavljati strahovi...kar tako brez veze...nič oprijemljivega...potem rahla, rahla vrtoglavica...ko se nespečnost ponovi par noči zapored pa je čas za ukrepanje...če ne vzamem Apaurina...se potem vrtoglavica stopnjuje...v obraz dobim občutek vročine, roke so ledeno mrzle...težko dihanje, razbijanje srca.

Zakaj se bojim paničnih napadov...zato ker...je to tak občutek groze da...ker potem rabim par dni da pridem k sebi...mene so takrat na začetku ti napadi izredno utrudili...ne samo psihično...tudi fizično sem bila povsem na dnu...ko sem šla na krajši sprehod je samo teklo od mene...
Na bolniški takrat nisem hotela biti, ker...sem doma samo razmišljala kaj bo, kaj pa če...v glavnem se rekla da grem v službo...grooozno težko sem delala (pisarniško delo), ampak je šlo...pa tudi sedaj gre...mora!!!
So pa vzponi in padci, ampak...sedaj vem da ne bom zaradi tega umrla.