Depresija = blagoslov?

[QQŠ]

Se strinjam Alexx s teboj, kar se tiče jemanja ad-jev in čakanja, vendar pa me še vedno zbode vsakdo ki mi pove, da je pri zdravniku zavrnil zdravljenje z ad-ji in da se s tem spopada sam. Tko kr nekak sram me je takrat, da sama nisem tega zmogla

[Soncnica]

Se bom osredotočila predvsem na tvoj naslov teme: Depresija = blagoslov?

Za sebe lahko rečem, da če je ne bi imela, ne bi opazila vsega na kar me je telo opozarjalo še pred depresijo. Res je hudo in vsi si želimo da bi bili večno zdravi, pa čeprav skriti v svoji navidezni lupini, varni pred krutim, zlobnim svetom.
Zase lahko rečem da sem si priznala marsikaj kar sem pred svojim osebnim zlomom sama sebi tajila, tlačila...

Sedaj se zavedam kdaj potrebujem svoj mir, zavedam se kdaj sem pod stresom, poslušam telo in se učim da je vsak dan lahko lep. Ampak je odvisno predvsem od mene, kako si ga bom naredila, kako bom gledala na dan, ki je pred mano.

Na ad-jih sem bila približno dve leti in pol, jeseni nekje sem prenehala z njimi in vem da če ne bom skrbela za svoje počutje bo šlo nazaj navzdol.

To je moja iskušnja. In vem, da mi brez psihiatra, zdravil, podpore oseb ki so mi blizu, ne bi uspelo. Sama zdravila samo ubijajo simptome, na meni/nas pa je, da telo naučimo borbe, kako se sprostit, kako biti srečen...

Vem da je težko... vendar vem tudi to: Zmoremo premagati depresijo!

Lp, soncnica

[Soncnica]

Naj te ne bo sram ali kakorkoli nerodno. Ad-ji so zdravila kot vsako drugo. Tudi z migrenami se lahko spopadas brez zdravil... vendar kako zelo uspešno?

Pogumno! Zmoreš!

Lp, soncnica

[masi]

Citat www.pozitivke.net :..."Z depresijo zbolijo le najboljši, tisti, ki               

Rob, obesil si se za odstavek, ki se je meni zdel nepomemben, očitno imaš problem s tem. Bistveno vprašanje je: ali je depresija nekaj slabega ali dobrega, ali naj jo zdravimo ali naj ji pustimo da odzveni, ali naj se ji upiramo ali prepustimo.
In vidim, da nisem edina, ki se to sprašuje. Mene zanima kaj o tem menite še ostali. Ali ste o tem razmišljali?
Kaj še s tem, ko s kemijo tolčemo simptome nazaj, delamo sebi medvedjo uslugo?

....depresivna motnja je bolezen kot vsaka druga in jo zdravimo kot vsako drugo bolezen. Ali je sladkorna bolezen nekaj dobrega ali slabega?-pomembno je, da se zdravimo in da kljub sladkorni bolezni kakovostno živimo. Če hujšo obliko depresivne motnje ne zdravimo sama od sebe ne bo izzvenela, ampak nas bo na koncu uničila. Depresivno motnjo sprejmemo oz. si jo priznamo in se pričnemo zdravit.

drži se, masi

[Rob]

QQŠ,
da, izpostavil sem odstavek, ki me je v besedilu najbolj motil...imava pač vsak svoj pogled nanj.

Da bi bil zato, ker me vsak dan hudičevo dobro lomi, kaj boljši od kogar koli drugega nisem razmišljal. Obup ni privilegij le nekaterih.

Ker se spomnim življenja pred sedanjim stanjem - depresije ne priznam kot dobre, tudi če bi se zaradi "nje" še tako bolje videl in spoznal.
Nevednemu mi je šlo kar ok.

Nekje sem že omenil, da mi ni toliko pomembno, kako dolgo bo trajalo. Upiral se bom po svojih najboljših močeh. Po svojih. Brez kemije. Nisem edini, ki se o tem ne sprašuje...

Zate pa bi rad, da bi se dobro počutila, katerokoli pot ali metodo si že izbereš...enako želim vsem ostalim

[She_]

Jaz se z depro občasno srečujemo že kar vrsto let in sem delila to mišljenje od zgoraj. Pred kratkim me je pa tako "zgrabilo" da sem pričela jemati ad-je in v samoozdravitev ne verjamem več.

Js v samoozdravitev verjamem. Kar pa ne pomeni, da moram naredit vse sama in da zavračam vso pomoč. Ampak samo to, da konc koncev sem jaz tista, ki bom morala naredit recimo 70% dela na sebi.

[vesnav]

Na tem forumu sem se že večkrat razpisala o sebi na temo, o kateri je govora..

Skratka, meni moj živčni zlom ni bil noben blagoslov! Še vedno me nervira to, da se mi je sploh zgodilo.
Kot je napisal Rob, nevedni mi je šlo kar ok.

Čeprav sploh ni bilo simpl. Nikoli.

In, ja, brez kemije.

She, brez tega ni nič. Edino, ko je akutno, je skorajda nujno... ampak takrat si itak že v bolnici...
Tako da.. prav razmišljaš.

Vesna

[scorpion]

Ja sam morš vedet, da tudi z Ad-ji ne odpraviš vzroka....Čeprav pomaga, da se bolš počutiš..

[She_]

Jah, kokr je. Tud js bi jih jemala, če bi imela kej od tega. Pa pač nimam. Če pa komu pomagajo, pa tud če samo eno pikico, pa thank god. Vse je fajn, kar pomaga.

[scorpion]

Ja jaz lahko v teh desetletjih svoje kalvarije rečem le to:-Če nebi bilo Ad-jev..in pomirjaval...., ki sem jih moral občasno jemati nebi zdržal...Čeprav dvajset let nisem vzel nič od tega..So pa ble tako grozne krize, da ni blo za zdržat..

drugače pa je to le bergla....bčasih prekleto koritsna..Sicer pa vsako tlačenje čustevne bolečine, ki traja predolgo mora nekje pustiti svoje posledice...Ponavadi na telesu...

Bolš je čutiti mal tesnobe po malem, kot pa se kao dober počutit, na koncu pa dobit diagnozo..rak..

[She_]

Ja jaz lahko v teh desetletjih svoje kalvarije rečem le to:-Če nebi bilo Ad-jev..in pomirjaval...., ki sem jih moral občasno jemati nebi zdržal...Čeprav dvajset let nisem vzel nič od tega..So pa ble tako grozne krize, da ni blo za zdržat..

drugače pa je to le bergla....bčasih prekleto koritsna..Sicer pa vsako tlačenje čustevne bolečine, ki traja predolgo mora nekje pustiti svoje posledice...Ponavadi na telesu...

Bolš je čutiti mal tesnobe po malem, kot pa se kao dober počutit, na koncu pa dobit diagnozo..rak..

Res je.

[Mei]

meni je pa zanimivo ko pravijo kar te ne ubije te ojaca, ampak le kako vemo da nas ni ubilo? depresija je ubila delcek mene in ne ni me ojacala, naredila me je krhko in prestraseno, introvertirano, jap ubila me je...

[She_]

meni je pa zanimivo ko pravijo kar te ne ubije te ojaca, ampak le kako vemo da nas ni ubilo? depresija je ubila delcek mene in ne ni me ojacala, naredila me je krhko in prestraseno, introvertirano, jap ubila me je...

Ne, ni te ubila, pokazala ti je, da nekaj ne štima. Lahko, da je šlo za okoliščine, lahko, da te je opomnila na to, da pozabljaš nase, da si moraš malo bolj nahraniti svojo dušo in telo... Ker to potrebujeta.

Veš, ko sem zaradi psihe fizično zbolela, sem poslala vse v k... in si rekla, ej fak, zajebana depra mi je pobrala še najbolj osnovno stvar, ki bi jo načeloma moral imeti vsak - zdravje. Pa sem bila stara ok. 18 (kdo se pri 18ih resno ukvarja z zdravjem ?!). 
Ko sem pogledala nazaj, kako zelo sem se sterala v življenju in pozabila nase na celi črti, sem bila presenečena, da je sta psiha in telo sploh zdržala toliko časa pod mojim terorjem nad njima.

Ne narobe razumet, prosim, moje prepričanje je pač, da je bolezen (psihična ali fizična) samo odraz našega življenjskega stila, vzorcev, misli ipd.

Kar te ne ubije, te okrepi ? Ne. Kar te ne ubije, te lahko okrepi - če se sama odločiš, da boš iz svojih padcev poskušala kaj naučit in si počasi dat, to, kar ti manjka. Vsaj jaz sem si rajši tako interpretirala, ker mi drugega ni preostalo.

[vesnav]

Kot bi sama napisala, le da sem bila deset let starejša, ko sem skurila sebe do konca.. In vse imaš prav, She.

Kljub vsemu... vse bi dala materialnega na svetu, da se mi tisto takrat nikoli nikoli nikoli ne bi zgodilo. Težko pa pojasnim ljudem, ki niso bili tako na dnu.
Zato... mene ni okrepilo, na nek način me je ubilo in spremenilo.

Ne, blagoslov ni.
Je le znanje in spoznanje, kaj vse lahko psiha naredi iz mojih možganov in obenem drugo spoznanje, da vse to lahko človek preživi. Ostane živ in se celo povrne v življenje.

V.

[masi]

....super Vesnav napisano ......

[She_]

Ja, se tudi jaz strinjam s tabo Vesna.
 

[Gigli]

Podpišem se pod Scorpiona ter VesnoV!

Čista resnica!

lp, gigli

[Desperion]

Caw.
Jaz sem opazil da vsi depresivni ljudje, ki jih poznam so inteligenti in sposobni ljudje. Ampak si to nekako zatirajo. Kaj vi menite?

Lp.

[scorpion]

"Ni bolan nevrotik, bolno je okolje..Nevrotik  je zdrav, inteligenten človek, ki protestira proti bolnemu okolju v katerega je bil posajen." (Erich Fromm)..

[Sinuska]

dobra izjava!